Težko je včasih objektivno oceniti doseženo, še posebej, če gre za sorazmerno kratko obdobje dela. Pri delu z mladinsko selekcijo Noga Triglav, je prisoten z vidika trenerjeve ocene prav ta vidik, saj gre za selekcijo, ki praktično zaključuje obdobje osnovnega igralskega razvoja in po zaključku tega obdobja prehaja v zadnjo in najvišjo starostno-člansko kategorijo. Zelo pomembno dejstvo pa je v danem primeru tudi to, da v tem celotnem (10-letnem) razvojnem obdobju, nisem delal z nobenim od igralcev tega moštva.

 

Na uvodu poleti sem se torej srečal z novimi obrazi. Izhodišča so bila znana z vseh vidikov, vendar pa so se že v startu še poslabšala, kajti na reprezentančnih pripravah se je poškodoval eden najboljših igralcev Klemen Šturm, najboljši strelec kadetske ekipe, od katerih je del igralcev zaradi starosti prešel v mladinsko ekipo, Jan Juvan, pa je prestopil v konkurenčni klub. Dodatna realnost pa je bila še ta, da je bilo prevzeto moštvo po vsem tem neustrezno konfigurirano, saj v ekipi ni bilo niti enega pravega igralca, na levi strani, potrebovali pa bi najmanj dva. Dodatni problem, ki sem ga lahko identificiral tekom dela s to ekipo, pa so bile še slabosti z vidika nogometnih motoričnih sposobnosti, ki so zahtevale specifičnosti v sestavljanju moštva. Dobili smo sicer odličnega napadalca-reprezentanta-Blaža Šujico, vendar pa je bila kljub temu  razlika med odhajajočimi igralci in njihovimi doseženimi goli ter njegovim učinkom v pretekli sezoni (v drugem klubu) kar dvakratna.

 

Ne glede na to, pa je seveda naloga trenerja, da dela s tistimi igralci, ki jih ima na voljo in z njimi poskuša doseči največ. To so bila tudi izhodišča za start v novo tekmovalno sezono. Z vidika doseženih rezultatov v pretekli sezoni pa so bila ta izhodišča celo stimulativna, kajti nižje tako na lestvici, kot pri obnašanju (Fair play), se v okviru nogometne akademije praktično ne sme. Temeljni cilj je bil zato le izboljšanje rezultatov glede na preteklo sezono ter poskus usposabljanja oziroma nadgradnje določenih igralcev, ki bi bili s svojimi sposobnostmi, potencialni kandidati tudi za igranje v članskem moštvu.

 

S temi izhodišči smo tudi startali v novo sezono. Določeni problemi so se v nekaterih segmentih celo stopnjevali, kar je posledično zagotovo prispevalo k manjšemu učinku v celotni jesenski sezoni. Ta je sicer daleč nad učinkom iz pretekle sezone tako v številu doseženih točk, saj bilo osvojenih kar 9 točk več v 17 tekmah, v primerjavi s preteklo sezono. Posebej prepričljivi smo bili na gostovanjih, saj  v jesenskem delu delimo celo 2. do 5.mesto na lestvici, s samo dvema točkama manj, od Interblocka, ki je prvem mestu, kot gostujoče moštvo. Zato pa smo se toliko slabše odrezali na domačem igrišču, kjer delimo z Interblockom 12. in 13.mesto. V devetih tekmah doma smo osvojili samo 8 točk, imamo pa tudi negativno gol razliko. Poraza z Olimpijo in  Mariborom sta bila v določeni meri pričakovana, medtem, ko si poraza proti Dravogradu res ne bi smeli privoščiti.  Preveč tekem doma smo igrali tudi neodločeno (5) in samo eno (1) smo zmagali. Največji razlog slabega izplena doma, je bilo pomanjkanje kombinatorne igre ter preveč očitnih napak v fazi obrambe (in zvezni vrsti) po izgubljeni žogi na nasprotnikovi polovici. Del tega problema (v primerjavi s tekmami v gosteh) je potrebno pripisati že omenjenim slabostim v segmentu nogometnih motoričnih sposobnostih, ki so na domačem igrišču prišle še bolj do izraza. Kljub temu pa smo imeli prav na domačem igrišču dva pozitivna  vzorčna primera  in sicer :

• tekma z vodilno Hit Gorico, kjer smo vodili že s 3:1 in se morali na koncu zadovoljiti z delitvijo točk ter
• tekma z drugouvrščenimi  Domžalami, kjer smo izgubljali z 0:1 in kljub izključitvi dveh igralcev, rezultat izenačili, po še eni-tretji izključitvi v naših vrstah, pa uspeli zadržati neodločen rezultat.

 

Sicer pa je uspešnost mogoče pogledati tudi z relativnega  vidika, pri čemer visoke pozicije na lestvici ni mogoče negirati. Zmeraj je lepši pogled z vrha navzdol in zato doseženo 10.mesto, ni zadovoljivo, ne glede na to, da je npr. razlika v članski I.ligi, med prvouvrščenim Mariborom in drugouvrščeno HIT Gorica, samo točko manj (15), kot znaša med vodilno Hit Gorico in nami na 10.mestu (16). Podobno ni primerljivo 3.mesto selekcije U14 (letnik 1995), ki sem jo vodil v sezoni 2009/2010, z 2. mestom  selekcije U14 (letnik 1996), ki sem jo vodil v sezoni 2010/2011, kajti v sezoni 2009/2010 smo zaostali za 1.mestom samo 3 točke, od 3.kroga dalje pa bi bili celo prepričljivo najboljše moštvo v ligi, medtem, ko smo v minuli sezoni zaostali za 1.mestom, kar 16 točk in v drugem delu prvenstva osvojili manjše število točk, kot zmagovalci.

 

Znotraj lestvice po končanem jesenskem delu prvenstva, pa so bili v primerjavi s preteklo sezono tudi veliki premiki, med katerimi posebej izpostavljam, da je npr. CM Celje lani končalo na 3.mestu, letos pa so za nami, na 13.mestu, Interblock, lani na 4.mestu, letos šele deveti, Maribor, lani 1.mesto, letos šele peti, nasprotno pa so se zelo povpeli Olimpija iz 9.mesta lani, na 3.mesto, Rudar Velenje iz 11.mesta lanI, na 6.mesto in Mura iz 14.mesta lani, na 8.mesto.

 

Torej »napredovali« smo tudi mi iz 12. na 10.mesto, kar nas pa ne sme niti slučajno zadovoljiti, še manj pa uspavati. Liga je dokaj izenačena v srednjem delu in vse moramo storiti, da uvrstitev (poleg ostalega) še izboljšamo.     

 

V nogometu in športu nasploh, praviloma ni če-jev, vendar pa je potrebno izpostaviti, da so v bistvu velik problem predstavljala prevelika, sicer periodična nihanja v tekmah , ki so bila delno pogojena s preveliko odsotnostjo igralcev s treningov. To je vplivalo v veliki meri tudi na motiviranost in odnos do dela, medsebojne odnose, odnose do trenerja  ki so bili s strani peščice igralcev tudi nesprejemljivi in ne sodijo v takšno starostno kategorijo, še manj pa so upravičeni z vidika doseženega v dosedanjem obdobju.

 

Največji šok in s tem posledično padec v uspešnosti smo doživeli :

• z odhodom treh igralcev na maturantski izlet, konec meseca avgusta in poškodbo standardnega igralca Kerna,
• stalno odsotnostjo s treninga od 1.septembra dalje, štirih dijakov (Galič, Borenovič, Žargaj in Zukanovič) športne Gimnazije v Ljubljani

 

Resnično smo zaradi tega postali »polovična« ekipa.  Točkovno bilanco, zato lahko razdelimo na tri različna obdobja :

• 1.zelo uspešen start,
• 2. Skoraj popoln mrk v osvajanju točk-september in
• 3.ponoven vzpon v zadnjem delu, ki pa je bil prežet s precejšnjimi odsotnostmi, zaradi disciplinskih kazni.

 

Kljub vsemu je  ocena  končane jesenske sezone, ne glede na 10.mesto pozitivna. Prisotno je bilo vsaj toliko pozitivnih učinkov, ki objektivno omogočajo nadgradnjo te ekipe, z naslednjimi  primarnimi cilji v spomladanskem delu prvenstva :

 

• Oblikovati standardno homogeno ekipo, s prepoznavno igro (tudi doma) in trdnimi temelji za naslednjo tekmovalno sezono. Ta cilj vsebuje tudi intenziviranje dela, z vseh vidikov
• Usposobiti 2-3 igralce, ki bodo lahko v vsakem trenutku enakovredno zaigrati v članskem moštvu in
• Izboljšati disciplino in odnos na treningih in tekmah.

 

Izhodišča za uresničitev teh ciljev so predvsem pri igralcih, tistih igralcih, ki so s svojo stalno prisotnostjo na treningih, primernim odnosom ter učinkom na odigranih tekmah, dali  dajali in ustvarjali podobo tega moštva. Največ pa morajo k temu prispevati tisti igralci, ki so že dobili priložnost za igranje v članskem moštvu (Šujica in Kern), tisti, ki so bili na rezervni klopi članskega moštva (Pečnik in Bojič) ter tisti, ki bodo lahko tudi dobili priložnost za igranje v članskem moštvu. Samo od njihove angažiranosti je odvisno napredovanje.

 

Ni dvoma, da gradimo lahko na večini, ki jo je trener že predobro spoznal in jo bo lahko skupaj s potencialnimi okrepitvami za spomladanski del prvenstva, samo še  dodatno motiviral za intenzivirano in pravo delo.

 

Janez Zupančič

Trener Noga Triglav U18