Za nami so tri prvenstvene tekme in vse tri smo odigrali v gosteh. Osvojenih sedem (7) točk, verjetno niso pričakovali niti največji optimisti. Tudi sam sem optimistično načrtoval samo šest (6) točk, v štirih (4) tekmah, kar bi bil pravi izkupiček, glede na predhodnih že osem (8) odigranih tekem.
Zato pa še posebej velja čestitka fantom, ki so tudi na včerajšnjem gostovanju v Ivančni Gorici, pokazali res pravo predstavo, proti domačinom, ki so v preteklosti bili že med prvoligaši.
Da si ne zaslužijo mesta v spodnjem delu lestvice so dokazali z zmago nad vodilnim Calcitom v 11.krogu, zmago na gostovanju v Sežani pri Taboru ter na ta način uspeli ujeti priključek z ostalimi moštvi. To sem lahko spoznal tudi sam, s podrobno video analizo njihove zmage v Kamniku.
Našemu moštvu zaradi izjemno slabega izkupička, v preteklih osmih krogih in zaostanka za ostalimi moštvi, nekaj pomeni samo zmaga. Tudi v Ivančni Gorici nismo razmišljali drugače, ob vsem spoštovanju do domačinov.
Uspeli smo zmagati z 2:0. Neizkoriščene priložnosti, bi nas sicer lahko drago stale, kajti v 2.polčasu je kar nekaj časa trajalo obdobje terenske premoči domačih, ki so si tudi ustvarili (predvsem iz prekinitev) določene priložnosti. Vendar pa smo mi le še pravočasno drugič zadeli in od takrat dalje, se je na igrišču vzpostavilo popolno ravnotežje.
Res je bilo škoda zapravljenih priložnosti, vendar za to kratko obdobje skupnega dela z moštvom veseli predvsem to, da smo prišli že zelo blizu standardnega moštva, igralci, ki naj bi jim bila določena igralna mesta »tuja«, pa svoje naloge strpno in vse bolj kvalitetno opravljajo. Tako je bilo tudi na tej tekmi. Z zadovoljstvom je bilo opazovati dogajanja na igrišču (razen tistih že omenjenih minut) in zato vse storjene napake na tej tekmi, lahko služijo le kot dodatni motiv za delo in odnos na igrišču. Verjetno je lahko peščici, ki iz različnih razlogov občasno trenirajo samo žal, da niso poleg ob takšnih predstavah, kot je bila včerajšnja. Bilo nas je dovolj. Na klopi smo imeli dva igralca letnika 1995 in če bi še enkrat zadeli, potem bi zanesljivo debitiral v članski ekipi tudi Nejc Šubic.
Vsi igralci, ki so bili na igrišču si res zaslužijo vse čestitke. Veliko lepega-nogometnega se je dogajalo. Tokrat nam je uspelo prekiniti zmagovalni niz Ivančne Gorice, kar na njihovem igrišču. Težko izpostavljam posameznike, v tako homogeni ekipi, kot je bila tokrat naša, a vendar si Martin Šušteršič zasluži, da se ga posebej omeni. V soboto je odigral 90 prvoligaških minut za Triglav in prispeval pomemben delež k zmagi v Celju, včeraj pa je odigral brez problema, prav tako pomembnih 90 minut za naše moštvo. Rezultat je znan, delež Martina v igri pa tudi. Drugi igralec za izpostavitej pa je Matej Peternel. Kljub poškodbi arkade, zaradi katere je izpustil tekmo v Kamniku, je igral celo tekmo in najtežjih trenutkih, se ni poskušal izogniti nobenemu zračnemu dvoboju. S takšnimi igralci je res prijetno delati, saj s svojim odnosom, motivirajo vse ostale.
Do konca jesenskega dela prvenstva nas čaka še zaostala tekma z Zagorjem. Pričakujem, da bomo vso pozitivnost, za katero imajo fantje velike zasluge, zadržali in tudi proti favoriziranemu Zagorju postregli s pravo predstavo. Zaradi še vedno poplavljenega igrišča, je skoraj zanesljivo, da ne bomo igrali doma, na svojem igrišču, kar pa nas trenutno niti ne moti. Iz tekme v tekmo nas namreč spremlja vse večje število navijačev. Seveda pa bi jih bilo na domačem igrišču še več in to so si fantje z dobrimi predstavami tudi zaslužili.
Janez Zupančič
Trener NK Zarica Kranj