Še drugi zaporedni remi, tokrat na domačem igrišču in uspešni nastopi najbližjih zasledovalcev, so slaba uteha po petih odigranih krogih. Ne šteje serija neporaženosti, ne štejejo tekme brez prejetega gola. Šteje samo celoten izkupiček, ki ima v primerjavi z jesenskim delom že izraziti negativni saldo :
Jesen 2014 Pomlad 2015
- Doseženi goli : 14 6
- Prejeti goli : 1 0
- Število točk : 15 11
Obramba deluje zanesljivo, čvrsto, z veliko pomočjo oziroma deležem vratarja Ajdina Mulaliča, medtem, ko je bil delež zvezne vrste in napada v prvih petih krogih očitno premajhen, zato naš saldo ni presenetljiv. Seveda ta ocena ne velja za vse igralce. Velja samo za ozek del, ki sicer zna veliko govoriti, malo tistega, ki je sestavni del samo lastnih sposobnosti pa ne uresničiti, kljub priložnostim za igranje.
Strelci v odigranih tekmah so bili naslednji : Ilič – 3 x; Robnik – 2 x in Peternel – 1 x. Će k temu dodamo še asistence, je skupna ocena za nekatere še bolj klavrna (Ivanuša-3x; ter Šubic, Ilič in Kotnik po 1x).
Radomlje (v povprečju so bili 4 leta mlajši, rezervni igralci-samo trije, pa 3 leta mlajši od našega moštva) so se predstavile res v pravi nogometni podobi in so bili daleč najboljši nasprotnik v odigranih tekmah. Mokro in težko igrišče jim ni predstavljalo nobene ovire. Igra je bila pretežno iz prve, kopica dvojnih podaj, nevarnih, pa tudi slabih strelov, v lepih situacijah. Res nam ni bilo lahko, vendar je bila obramba na mestu, ob tem pa zaključek tekme povsem naš in bi morali zadeti.
Verjetno bi bilo mnogo drugače, če ne Šujica v prvem polčasu v idealni situaciji zgrešil. Se zgodi, vendar proti takšnemu nasprotniku, kot so bile včeraj Radomlje, je treba takšno priložnost realizirati (povsem sam, dovolj časa za pravilno reakcijo in zaključek). Da smo proti koncu tekme zadeli tudi prečko (Marinkovič) in ne gol, ki bi veliko pomenil našemu moštvu in fantom na igrišču, je bila po svoje pravica ter samo potrditev kvalitetne predstave gostov. Treba je priznati, remi je vsekakor najpravičnejši. Ni pa bila upravičena zahteva za enajstmetrovko na začetku tekme. Te ni bilo, kar je dobro razvidno iz posnetka. Vratar Mulalič je odlično reagiral v zaključku odlične akacije gostov in pred igralcem, ki je lepo padel, odbil žogo vstran. V primerjavi z odločitvama sodnika v Trbovljah za nas, je razlika diametralno nasprotna.
Zaključek včerajšnje tekme je lahko samo ta, da se nimamo kaj opravičevati in imeti alibije v zvezi z igriščem. Da nam ne odgovarja preveč mokra podlaga ni dvoma. Ampak tu so še druge zadeve (glede na včerajšnjega nasprotnika) : telesne sposobnosti, dinamika teka, pravočasne reakcije in odločitve, tesno in agresivno pokrivanje takoj po izgubljeni žogi, dinamična tehnika (to pa so gostje demonstrirali na visokem nivoju, namesto carinjenja in alibi igranja z dolgimi podajami ter igranja pretežno nazaj) in še bi se dalo naštevati. Odnosa in pravilne obutve sploh ne smem omenjati in to celo od igralca, ki je zagotovil, da bo v primeru vstopa v igro nadel pravo obutev (pa je ni, menda zaradi žulja). Ob vsem tem pa ne smem niti mimo učinka kakšnega igralca v obdobjih tekme, ki se je pokazal že proti Bledu, v Trbovljah in nazadnje v sredo na pokalni tekmi v Šenčurju.
Sicer pa ne glede na vse kar se nam dogaja, je potrebno ločiti zrno od plevela in tega imamo kljub vsemu še zelo malo. Ne gre podcenjevati doseženega in učinkov večine fantov skozi celo tekmo (tudi včeraj), ampak je potrebno na realna tla postaviti tisto malenkost, ki namesto odnosa na igrišču, z brbljanjem ustvarja določeno in nesprejemljivo obnašanje, brez podlage, ki bi izhajala iz že dokazanih sposobnosti v preteklosti.
NK Zarica pa je trenutno še na pravem mestu in tam lahko ostane, samo v stanju in odnosih, ki jih je pretežna večina igralcev znala pokazati včeraj, še bolj v sredo po opravljenih menjavah ter v celotnem delu prvenstva.
Seveda pa je z vsakim remijem in zmago naših zasledovalcev manever vse manjši. Moštvo se mora stabilizirati. Šujica se mora čim preje postaviti na prave noge, prav tako Peternel (škoda, da je po dobri predstavi v Komendi, kjer je bil tudi strelec edinega gola zbolel, v Šenčurju se je za nekaj minut že vrnil, zaigral pa je tudi včeraj in se jasno opredelil koliko lahko zdrži) in večina problemskih zadev naj bi bila s tem odpravljena. Žal v športu šteje samo učinek posameznika (ne glede na panogo) in to dejstvo še ni bilo nikjer ovrženo, ali spremenjeno. Hoja, ali kakšen občasen tek je za starejše rekreativce, neprestana borba med dvema nasprotnikoma pa je poligon, na katerem ima posameznik z vsemi svojimi sposobnostmi, možnost pokazati in dokazati, da je boljši, močnejši. Če ne s tistim kar lahko pridobi na treningu (če seveda kvalitetno dela), pa z lastno pridobljenim znanjem in sposobnostjo (talent in delo). Vse ostalo je strah in bežanje od realnega stanja. K temu bi dodal še samo naslov včerajšnje oddaje Reakcija na Valu 202. Njen naslov je glasil : Noben šampion ni luftar ! Splača se jo poslušati ni dolga oddaja, v nej pa svojo oceno dajejo tudi slovenski športniki in trenerji (tudi iz nogometa). Preslikava odnosa oziroma razmerja med talentom (če tega nimaš, si izbral napačno pot za določeno panogo) in delom (Dejan Zavec : »talent ne pomaga nič, če ni trdega dela«) velja za vsako tekmovanje, kjer je pomemben rezultat, ne glede na rang tekmovanja.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj