NEPOTREBEN PORAZ

Predvčerajšnjim smo se v Padovi (Italija) srečali z domačini, ki nastopajo v Italijanski prvi ligi, ki je sicer razdeljena (regijsko) na tri skupine. V skupini B zasedajo 7.mesto, med skupaj 14 ligaši. V vodstvu sta skupaj Inter in Milano, od nam bolj znanih klubov, pa je potrebno omeniti še : Varese, Chievo, Bologno, Udinese, Atalanto, Brescio, Ceseno, Verono in Vicenzo.

Njihovo moštvo ima dokaj  pestro mednarodno igralsko  zasedbo. Tržna vrednost ekipe znaša nekaj več kot 1.300.000,00 EUR.

Kljub temu pa je bil poraz (na koncu celo zelo visok) nepotreben. Italijanski  model igre je prepoznaven, taktična disciplina vrhunska in nespremenljiva. Na to so bili igralci opozorjeni pred tekmo, vendar pa to ni veliko pomagalo, kajti ponovno se je zgodilo, da smo prejeli gole, ki jih ne bi smeli. Naše priložnosti pa so žal ostale neizkoriščene.

Oboje sodi med t.i. dejavnike kvalitete (ali sposobnosti) posameznikov in seveda ekipe, kot celote. Zato je nekonstruktivno in še kaj razpravljati o določenih presežkih na naši strani, kajti na koncu je bil rezultat 3:0 za domače in v športu je pač tako, da šteje rezultat, ta pa je običajno skupek več pozitivnih dejavnikov, kot negativnih.

Krivično bi bilo, ne pa eni strani izreči pozitivno mnenje, vendar pa je mnogo bolj krivično (in nestrokovno) skrivati se za dejanskim učinkom. Prevečkrat smo zaradi podobnih zadev bili poraženi in samo tukaj je potrebno iskati rezerve. Te pa so limitirane in to se je včeraj tudi pokazalo. Jasno je treba v tej starostni kategoriji izpostaviti nujnost igranja v obeh fazah igre. Zelo napačno je razmišljanje o delitvi igralcev na obrambne in na napadalce. Po izgubljeni žogi, ne glede na cono-položaj na igrišču je oziroma mora biti prisotna faza obrambe vseh igralcev, po odvzeti žogi pa sledi faza napada. Učinkovitost in uspešnost igralca se zato ocenjuje, samo na podlagi tega. Kako uspešno je moštvo v fazi obrambe, ali fazi napada oziroma v obrambni, ali napadalni igri, pa je odvisno zgolj od sposobnosti organiziranega vključevanja čim večjega števila igralcev v obrambo, ali napad, nikakor pa ne od števila igralcev, ki morda stojijo v eni, ali drugi coni.

Zato je po svoje tudi nesprejemljiva kakršnakoli ocena med igralci, da je bila za neuspeh izključno kriva  samo obramba, ali za uspeh, napadalci. Res pri tem pa je, vsak kar se naše ekipe tiče, da nekateri igralci naredijo preveč individualnih in nepotrebnih napak, zato je tudi v prvenstvu točkovni izkupiček v veliki meri slabši, kot bi lahko bil,  tudi na račun teh napak.

Ä?e bi včeraj strpno in pravilno stali (tudi to je bila zahteva), potem bi nasprotniku Å¡e veliko boljÅ¡e in lažje delali preglavice. Ne more pa se  zgoditi, da domačini, veliko hitrejÅ¡i od nekaterih naÅ¡ih igralcev, na domačem igrišču igrajo na protinapade, mi jim pa z (napačnim) občutkom naÅ¡e dobre igre v polju, ponujamo Å¡e več priložnosti.

Ä?asa za realno samoocenjevanje, ki je nujno pri nekaterih igralcih, je vse manj, ker pa občasno že znajo prisluhniti, to lahko v pozitivni smeri pomeni možnost  napredka tudi kasneje. Osebno ne morem odstopiti od zahtev, ki so dnevna sopotnica sodobnega nogometa. Seveda pa bo potrebno Å¡e veliko dela, tudi individualnega, nikakor pa ne s t.i. občasnim treniranjem, ki je pri določenih igralcih na res skromnem nivoju.

Ta starostna kategorija zahteva več. Vsekakor pa je bila tekma zelo koristna. Igrali smo na naravni travi. Vadbeni center, ki je sedaj že v drugem planu, pa je za naÅ¡e (in slovenske razmere) lahko samo utopija. Tudi to je eden od pogojev za uspeÅ¡nost, v vseh pogledih. To pa seveda ne pomeni, da je zaradi tega potrebno obupati. Prav nasprotno. Potrebno se je prebijati po drugačni-trnovi poti in če so prisotne (privzgojene) sposobnosti prave in neposredno na igrišču tudi potrjene, rezultat samo izjemoma izostane.   Evropsko prvenstvo v nogometu za starostno kategorijo U17, ki se v teh dnevih odvija v Sloveniji, bo zagotovo pokazal-potrdil  kakÅ¡ne si zahteve modernega nogometa ter verjetno tudi določen razkorak med nami in drugimi, predvsem z  vidika tistih sposobnosti, ki sem jih že večkrat omenjal (hitrost, agresivnost, dinamična tehnična sposobnost igralca â?? »to ni žongliranje« in seveda taktična informiranost in usposobljenost, s katero je mogoče na določenem igralnem mestu, celo delno prekriti, katero od predhodnih sposobnosti).

Naš prostor ne omogoča popolnosti na področju preverjanja teh sposobnosti, že na začetku razvoja posameznih igralcev (v primerjavi s tujino), zato moramo z razpoložljivim potencialom storiti kar največ. Z ustreznim »miksom« naštetih (potrebnih) sposobnosti in ob ustreznem spoštovanju  in odnosu do dela, bi zato tudi v naši ekipi odpadel kar precejšen del ponavljajočih negativnih slabosti, kajti določene tekme, ali določena obdobja tekem, v obdobju našega skupnega dela, so že pokazala, da z več pozitivnega razmišljanja (to kar je še v razmišljanju nekaterih igralcev, je ravno nasprotno in bo še predmet pisanja) lahko dosežemo več. Tako je bilo tudi v Padovi. Samo takšna pot pa lahko omogoči, da se v starejši-članski kategoriji, ne bo potrebno ponovno soočati s temi problemi, ki jih seveda prvi državni nivo tekmovanja, ne more sprejeti.

 

Janez Zupančič

Trener Noga Triglav U18