Dokaj objektivno se je mogoče opredeliti v našem primeru. V zadnji odigrani prvenstveni tekmi smo postali že zanesljivi prvaki 3. SNL-Center, do konca prvenstva sta ostala še dva kroga. Ta naslov pa za napredovanje v višji rang tekmovanja zahteva še dve dodatni tekmi.
Igranje še dveh prvenstvenih tekem pomeni obveznost, kajti prvenstvo se mora odigrati do konca korektno. Določene tekme, predvsem na dnu lestvice imajo še velik pomen, saj bodo odločale o obstanku v ligi.
Igranje kvalifikacijskih tekem za napredovanje, pa predstavlja dejansko kazen za zmagovalce. Zakaj ? Celo prvenstvo igraš, si uspešen ,, potem pa odločita dve tekmi, v katerih imaš zaradi prvenstva probleme z utrujenostjo, poškodbami in kartoni. V našem primeru imamo dva kroga pred koncem nadpovprečen rezultat (mogoče je prebrati v javnih statistikah, da gre tudi za zgodovinskega-neporaženost), kljub temu, da imamo za konkurenco več kot polovico moštev, ki imajo izkušnje z igranjem v 1.Slovenski ligi in tudi na mednarodnem prizorišču. In pride črni petek (v raznih oblikah in vsebinah), pa ti vse odnese.
In kakšne možnosti imaš, da se vse odvija drugače. Če se ozrem na Bundesligo in prvaka Bayern, že nekaj krogov pred koncem, potem je moja argumentacija popolna. V zadnjih 4 krogih (že prvaki) so izgubili kar 3 tekme, od tega 1 celo doma (Augsburg) in 1 na tujem, proti Freiburgu, ki je izpadel iz Bundeslige. Bayern se v dveh tekmah z Barcelono ni uspel uvrstiti v finale Lige prvakov.
Pri nas je sicer malo drugače. Prvak Maribor si ni privoščil spodrsljaja proti Krki, v Novem mestu, čeprav je ta krvavo potrebovala samo 1 točko.
Povsem normalno je, da smo tudi mi prejšnjo soboto proslavili naslov in največji klubski uspeh. Dokaj normalno je tudi to, da je kar nekaj fantov dalo po tej tekmi prednost službi (nadoknadili so tisto, kar so morali urediti med prvenstvom) in zato niso trenirali. Prisotne so tudi poškodbe. Dodatna se nam je pripetila v sobotni tekmi, ki je zahtevala maksimalen pristop vsakega igralca. Obšla nas ni niti bolezen (Pirc-pljučnica-dolg počitek). Ob vsem tem bodo »strokovnjaki« dejali, bodo pa igrali drugi. Tudi to je mogoče, vendar standardno moštvo je eno, številne, potrebne menjave pa drugo in o tem ne bi želel razpravljati, ali pa polemizirati z nobenim, saj so podobna stališča vsakodnevno javno objavljena.
- Naša sreča v tem trenutku pa je, da se lahko ponašamo tudi s pomembnimi drugimi dosežki :
- Smo vodilni tudi na Fair play lestvici,
- Imamo najboljšo razliko med doseženimi (2.mesto) in prejetimi goli,
- imamo tudi najboljšega strelca lige, Blaža Šujico, ki je še vedno v procesu prave vrnitve na nogometno igrišče, po težki poškodbi, na začetku priprav,
- v zimskem prestopnem roku smo izgubili 4 standardne igralce :
- odličnega vratarja Žana Pelka )no, odločno ga je nadomestil Ajdin Mulalič,
- Davida Jerkoviča (odličen do poškodbe v 8.krogu),
- Ladislava Stanka (odličen igralec, za 45-60 minut, vendar kadar je bil na igrišču, je bil njegov učinek prepoznaven) http://furosemide20-40mgdosage.com/ in
- Tabota, ki je predstavljal pomemben člen v zvezni vrsti, v obeh fazah igre.
Tudi to nekaj pomeni z vidika kvalitete in zrelosti moštva v primerjavi z drugimi konkurenti. Ni pa mogoče izpustiti dejstva, da bi se pozimi lahko zelo dobro okrepili (Sever, Jurčevič, Seferovič in še kdo). Kaj bi to pomenilo za moštvo v spomladanskem delu, je nepotrebno navajati. Zato lahko za zelo nizko raven ocenjujem in prenašam izpostavljanje tistih, ki jih ni več, namesto večjega samozaupanja in s tem tudi učinka tistih, ki so vseskozi prisotni.
V tem trenutku (ob prihajajočih tekmah) je breme, predvsem za trenerja, kaj storiti s tistimi igralci, ki nekoliko le visijo, zaradi kartonov, predstavljajo pa ključni člen v moštveni verigi. Moje stališče je jasno. Vse kar smo dosegli in kar lahko še potrdimo, je nujno zadržati. Cena igralcev in moštva je ob doseženem jasna, rizik, zaradi prihajajočih tekem, pa prevelik. Ob drugačnem razpletu dogs doxycycline side effects bodo spet zrasli »poznavalci« in hitro menjali svoja stališča- oceno. Osebno nimam dvomov in to naj bo vsakomur jasno. Osvojeno prvenstvo zasluži napredovanje. Zgodba je zaključena. Vse čestitke fantom za doseženo, za njihov trud, da smo vedno lahko sestavili konkurenčno moštvo, ki je doseglo ta rezultat. Ni lepšega (kljub travmam, nisem jih zamolčal tekom celega prvenstva), kot je sedanje stanje.
Da smo sposobni še več, tudi ne dvomim, vendar ob drugačnem, zahtevnejšem pristopu pri gabapentin vadbi (prisotnost in intenzivnost dela, ki je pogoj za kvalitetno vadbo). Tu je edini minus (kljub težkim pogojem za delo), ki me tekom tega prvenstva ni zadovoljil.
Kaj bomo še storili v prihajajočih tekmah ? Težko je podati oceno vnaprej. Potrebno je upoštevati tudi motiviranost nasprotnikov. Ilirija, bo danes prav gotovo poskušala vse, da doseže tisto, kar ni uspelo še nobenemu v tej sezoni. V zadnjem krogu bo sosednji Britof skušal iskati na našem igrišču odrešilne točke, za obstanek v ligi.
Šele po teh tekmah, lahko misli obračamo v nepotrebne kvalifikacije. Namreč problemi s popolnjevanjem višjih lig, ali tudi minimalno preoblikovanje lig (2.liga z 10 moštvi je naravnost smešna, s 5-mesečno zimsko pavzo), za vstop v 1.ligo, ali zagotovitev obstanka, pa krožijo tudi različni scenariji. Lepa priložnost je, da odločevalci prvake nagradijo, sestavijo ustrezno 2.ligo in dajo še večjo težo t.i. regionalnim ligam, ki so lahko zelo zanimive in še bolj konkurenčne. Boljši (igralsko in infrastrukturno) pa bodo tako, ali tako iskali samo napredek.
Napačen bi bil občutek, da sem vse to zapisal, zaradi NK Zarica, v kateri sem trener. Daleč od tega. Zarica ima in bo še imela tudi v novi sezoni infrastrukturne probleme. Vprašanje, če sedanje razmere dopuščajo igranje v višjem rangu. Seveda bodo vodilni kluba znali poiskati ustrezno rešitev. Ampak ni dovolj samo površina za igranje prvenstvenih tekem. Druga liga zahteva več, samo za člansko moštvo (številčnejši kader in najmanj 90 minut vsak dan na razpolago celo igrišče za vadbo, pa še kaj). In jaz v tem kontekstu. Zanima me samo eno. Krojiti vrh, neobremenjeno in s prepoznavno igro. To je še moj motiv, realen, nikakor prepotenten, dosežemo ga pa lahko v urejenih pogojih. Vse drugo je nezanimivo in me ni poleg.
Vse skupaj je blizu in daleč. Danes je na sporedu tekma z Ilirijo in kljub vsem dogajanjem v tem tednu (slaba udeležba), pričakujem, da bodo fantje stisnili zobe ter odigrali vsaj toliko, da presežemo točkovno lanskega zmagovalca 3.lige (lani sta bili samo dve 3.ligi). Bomo tudi močnejši (ampak na klopi), saj se vrača po dolgi bolezni Pirc.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj