Glede na to, da so mi vse tekme največjih tekmecev v Španiji zelo blizu in vedno pri roki (hranjeni posnetki), prav tako pa tekme najvišjega nivoja v Ligi prvakov ter svetovnega, ali evropskega prvenstva, se moram dan po tekmi enostavno vprašati, kaj hudiča se je dogajalo, da so bili trije igralci izključeni, trener pa odstranjen s klopi.

 

Pojavi se mi slika tekme Reala in Barcelone in še drugih tekem  in primerjam z včerajšnjo tekmo :

• Igralci (obeh moÅ¡tev) se niso pretepali,
• Na igrišču ni bilo igralca »tipa« Pepe,
• Noben igralec ni bil niti poÅ¡kodovan,
• Večja skupina igralcev ni (večkrat) »rinila« glavnega sodnika po igrišču,
• Noben trener, ali pomočnik bi prisolil nobene zauÅ¡nice nasprotnemu trenerju,
• Trenerji so celo tekmo zelo impulzivni, itd.  

 

Å koda izgubljati energijo, Å¡koda se poniževati, ko te spravijo do konca, kljub temu, da najprej prednostno opozarjaÅ¡, sodi poÅ¡teno, korektno, enakovredno za oba nasprotnika, oni pa to jemljejo za žalitev (in Å¡e kaj dodajo). Sreča, da je teh primerov zelo malo, čeprav časopisi piÅ¡ejo, da so morali po sobotni  tekmi v 1.ligi, sodniku zagotoviti odhod s policijskim spremstvom. Sicer pa imam realno oceno sojenja pri nas, ki sploh ni i tako negativna mnenja, kot mi jo želijo nekateri »strokovnjaki« pripisati, kajti  razen v redkih primerih, (dobrih) sodnikov niti ne opaziÅ¡ in jim tudi, če izgubiÅ¡, z zadovoljstvom čestitaÅ¡.  Ampak ob različnem kriteriju pri dosojanju prekrÅ¡kov, napačni presoji (aut, kot, iz aviona vidnemu odrivanju z roko, napačnim presojam prepovedanega položaja, itd.) ter npr. ob dosojeni 11-metrovki za goste in izključitvi naÅ¡ega igralca, pa ni mogoče ostati povsem ravnoduÅ¡en. Ä?e bi sodnik dosodil prekrÅ¡ek nad naÅ¡im igralcem, ko ga je  gostujoči vratar ob preprečitvi zadetka zadel (obležal je na tleh) in ni mogel  nadaljevati akcije proti praznemu golu, potem  o sojenju sploh ne bi bilo potrebno razpravljati.

 

Zagotovo je opravičljiva   izključitev naÅ¡ega igralca, ki ne bi  smel zapustiti igrišča, tudi, če je bil prekrÅ¡ek nad njim, Å¡e manj pa je smel potem nadaljevati z nedisciplino na klopi za rezervne igralce. Ker je sodnik umaknil tudi mene na tribuno, ne morem komentirati tretje izključitve  (zapis v zapisniku : žalitve, grožnje), dejstvo pa je, da je tega izključenega igralca  najprej spravil v nervozni položaj glavni sodnik  pri že opisanem prekrÅ¡ku (udarcu v glavo â?? vratar gostov je pač moral izteči iz gola in nekako preprečiti gol) ter nedosojenih Å¡tevilnih prekrÅ¡kih nad njim. Torej, če bi dva sodnika (glavni in prvi pomočnik-ta je bil že na kadetski tekmi osrednja osebnost in tarča pripomb)  korektno, poÅ¡teno in brez kalkulacij uporabljala  podoben kriterij, kot ga je pri naÅ¡i prvi izključitvi, potem takÅ¡na nervoza oziroma vse drugo sploh ne bi bilo  prisotno. 

 

Izognili pa smo se Å¡e eni izključitvi, kajti eden od naÅ¡ih igralcev me je zaprosil za menjavo (to je bilo tudi storjeno), saj je bil prepričan, da vsega dogajanja na igrišču, v nadaljevanju tekme ne bi mirno prenesel. Po mojem mnenju ni bilo na tej tekmi nobenih posebnosti, več kot očitno po vsem nastalem pa je, da to soboto osnovna naloga sodnikov ni bilo sojenje (ne velja za 2.pomočnika), ampak »policijski« nadzor ter »kartonijada« na igrišču in ob njem. Zato tudi ni presenetljivo, da so se tik pred začetkom tekme sodniki največ ukvarjali z nenogometnimi zadevami (kateri tehnični prostor je pravi) in s tem jasno pokazali usmeritev svojih naporov v tej tekmi (menda so imeli kontrolo sojenja). Ob tem se nehote pojavi (tudi ob drugih â?? npr. evropskih primerjavah), ali smo trenerji in nogometaÅ¡i res tista »drhal«, ki je vedno kriva in obsojanja vredna. Ne, kajti najprej so igralci in trenerji in če gre zares so poleg Å¡e sodniki. Kdo mora biti v prvem planu ? Najprej atraktivna igra, nikoli pa ne more biti osrednja osebnost sodnik. Pardon â?? lahko, vendar izključno v funkciji nogometne igre. Prav zato je potrebno mnogo več pozornosti znotraj aut linije, kot pa zunaj. V ospredju mora biti žoga in borba za žogo. Ampak, zakaj se  sploh ukvarjam s tem pisanjem. Na eni strani iz zadovoljstva, ker smo kljub vsemu osvojili točko, na drugi strani pa morda tudi zaradi tega, da sem imel slab dan jaz, naÅ¡e moÅ¡tvo in tudi sodniki.  

 

Kljub vsemu pa se je na koncu le izkazala pravica. Zmagal je nogomet nad vsem drugim, zmagalo je naše moštvo (na koncu skoraj rokometno moštvo),  čeprav je bil dejanski rezultat samo neodločen. To kar so dosegli včeraj naši fantje, je neprecenljive vrednosti in samo to je v končni fazi pomembno. Navdušili so vse z izjemno fanatično borbenostjo, v kateri je npr. še zelo nepripravljeni Remškar zdržal vseh 90 minut.

 

Zato sobotna tekma predstavlja svojevrsten dokaz, da je odločilno dogajanje na igrišču. Razna sklicevanja določenih akterjev na pritiske, za mene  ne predstavlja nič drugega, kot svojevrsten alibi. Naše moštvo  ni »krivo«, da je tudi s sedmimi igralci doseglo neodločen rezultat, proti zelo kvalitetnemu moštvu. Nedisciplino (tudi moja je bila nepotrebna-lahko bi že spoznal v teh letih, da imajo prav !? samo eni in isti-sicer zelo redki)   bomo v ustreznem času (3 mesece smo šele skupaj), zagotovo pripeljali na pravi nivo. Odločilen in prioriteten je razvoj igre v celoti, saj le ta zagotavlja nemoten prehod v člansko moštvo.  In na sobotni tekmi so fantje praktično demonstrirali kako (taktično) se lahko zoperstaviš tudi boljšemu tekmecu, pa čeprav si številčno oslabljen.

 

Upam, da se takšni dogodki, kot so bili v soboto, res ne bodo več ponovili. Doseženi rezultat, prigaran v 90 minutah, nam je lahko najboljše izhodišče za takšno obnašanje in usmerjanje energije izključno v izboljšanje nogometne igre.

 

Janez Zupančič

Trener Noga Triglav U18