NOGOMETNIH INFORMACIJ NE MANJKA

Velikokrat se vprašam, ali mi je res potrebno vlagati toliko energije v današnjem času, v posredovanje in konkretno zahtevo do igralcev, v procesu vadbe in igranja tekem. Zaradi določenih problemov v komunikaciji in izvedbi, ki je danes nenormalno prisotna, velikokrat uporabim tudi rek : »če ne verjamete meni, potem zvečer (op. : ko bo evropska tekma) prižgite televizijo in se prepričajte«.

Kvalitetnih športnih komentarjev, ali video posnetkov,  niti slučajno ne izpustim, ampak jih tudi arhiviram. To sem delal že kot aktivni igralec in ne manjkajo tudi skice treningov, ki segajo dolgo obdobje nazaj.

Pri tem ni dvoma, da se od začetka igranja nogometa ta vseskozi razvija in ne glede na obdobje, je vedno prisoten termin sodobni nogomet. Tako je bilo tudi v obdobju mojega aktivnega igranja, iz katerega lahko samo izpostavim zakon številk majic, ki so jih imeli igralci in s tem povezano razporeditev na igrišču, z natančno opredeljenimi nalogami in  odgovorno igro posameznega igralca.

Druge podrobnosti v tem kontekstu trenutno niso pomembne, kvalificirano pa jih lahko predstavim in povežem s sedanjostjo ter včasih nerazumljivim razmišljanjem določenih igralcev. Ampak z vidika igralca je negativno samo to, da je izvedba žal samo na njegovi strani, še posebej, če mu je trener zaupal odhod na igrišče (da o predpogojih ne govorim : vadba, trdo delo, odnos do soigralcev-opomba : znanje je tako in tako pogoj za posamezen šport).

Vrniti se moram na vsebino, ki je povezana z naslovnico. Pravkar je minil evropski teden (Liga prvakov in E-liga) in zato sem se spet bolj poglobil v razpoložljive vire. Za ta članek sem izbral Dnevnik, v katerem sem se navdušil nad vsebino dveh članov, na 22.strani. Preprosto ni mogoče mimo, res aktualnih zapisov, ki jih bom v nadaljevanju na kratko povzel.

Moj dolgoletni znanec in športni novinar Joško Okorn je med drugim zapisal[1] :

• Ob dreviÅ¡njih tekmah četrtfinala evropske lige se bodo navijači nogometaÅ¡ev Maribora z veseljem spomnili, da sta med osmerico klubov tudi Lazio in Tottenham, s katerima so slovenski prvaki lani jeseni uspeÅ¡no igrali v skupinskem delu tekmovanja,
• Evropski klubski nogomet na najviÅ¡ji ravni je naredil korak naprej v razvoju, tako da so tehnično znanje, hitrost in vrhunska telesna pripravljenost vseh enajstih mož na igrišču nekaj samoumevnega. Torej nujna osnova, da sploh začneÅ¡ razmiÅ¡ljati o osvajanju lovorik,
• Najbolj navduÅ¡ujejo ekipe, ki so sposobne s presingom že na polovici nasprotnikovega igrišča takoj priboriti nazaj izgubljeno žogo, ker je pot do gola tako precej krajÅ¡a. Do zdaj je bil takÅ¡en pristop zaščitni znak predvsem umetniÅ¡ke Barcelone,
• v korak s Katalonci na račun izjemne agresivnosti pa tudi taktične podkovanosti gredo predvsem nemÅ¡ki klubi z Bayernom (op.JZ-prihaja Guardiola) in Borussio iz Dortmunda na čelu,
• TakÅ¡en slog igre ima temelje že v selekciji igralcev, za kar moraÅ¡ imeti usposobljene strokovnjake v piramidi, na čelu katere je avtoritativni Å¡portni direktor (op.JZ-Maribor),
• Srž vseh trenutnih težav slovenskih klubov in reprezentance na mednarodni sceni je v sposobnostih igralcev v zvezni vrsti, ki zaostajajo v znanju, samozavesti in telesnih sposobnostih s poudarkom na hitrosti,

 

Opomba : podčrtal JZ.

 

V tej izdaji Dnevnika in prav na tej strani, pa je mogoče zaslediti tud prispevek o igralcu posamezniku, ki se je, zaradi svojih sposobnosti zelo uveljavil na  zahtevni mednarodni sceni. Govora je o Mariu MandžukiÄ?u, ki se je v tujino preselil iz sosednje HrvaÅ¡ke. V portretu tega igralca, izzivalno naslovljenem : Pobalinu je trda roka dobro dela, je mogoče zaslediti tudi naslednje[2] :

• HrvaÅ¡ki nogometaÅ¡ je v dresu Bayerna pokazal, kako naj bi igral moderni napadalec,
• Obstaja med slovensko reprezentanco in Bayernom kakÅ¡na podobnost ? V tem kontekstu je Mario Gomez Tim Matavž, Mario MandžukiÄ? pa Milivoje NovakoviÄ?. Gomez in Matavž zgolj dosegata gole, MandžukiÄ? in NovakoviÄ? pa opravljata Å¡e vse drugo â?? v obeh kazenskih prostorih sta glavna v igri z glavo, neumorno tečeta, se tepeta s tekmeci, zadržujeta žogo, razdajata energijo na vse konce, podajata soigralcem, sta neizmerno koristna za ekipo,
• NogometaÅ¡ s takÅ¡nimi lastnostmi skorajda ne more igrati slabo. Vedno bo tekel, dobival dvoboje in delal za ekipo, poleg tega poseduje Å¡e dodano vrednost, zato mu je oproščeno tudi, če zgreÅ¡i kakÅ¡no priložnost,
• V Nemčiji mu je uspelo tisto, kar je najtežje â?? takÅ¡ne igre je začel ponavljati teden za tednom,
• Železna roka je pobalinu dobro dela.

 

Opomba : podčrtal JZ.

 

Kaj več nima smisla dodajati. Preprosto sta avtorja izpostavila zahteve, ki jih mora imeti igralec (in celotno moštvo). V Sloveniji je iluzorno pričakovati, da bi iz skromno razpoložljivega kadra lahko izbrali (vsi) zadovoljiv kader. Ampak nekaj le imamo. Veliko jih želi, že od najmlajših naprej igrati nogomet. Preje se soočijo, kaj dejansko prinaša slavo, lažja je pot do tega cilja (če so predpogoji-celovite lastne sposobnosti, izpolnjeni). Kot trener si zato lahko samo vesel, da imaš priložnost delati s takšnimi igralci.

In naj bo jasno : »ko pa se Tina Maze zažene in startnega prostora, vozi le Tina«.

 

Obema avtorjema se opravičujem, če sem kakšno izpostavljeno misel slabo, ali celo napačno »vkomponiral« v ta prispevek, ki je vsaj za mene dovolj poučen, zgovoren. Še kakšen pozitiven primer iz prakse, ki začenja slediti tem zahtevam, pa iz objektivnih razlogov, ampak samo v ožjem delu (na izvedbeni ravni-vadba, tekme), iz Slovenskega prostora, ne želim izpostavljati.  

 

Iz razvojne prakse in določenih pogledih na sedanje stanje, pa ni mogoče tudi mimo besed našega nekdanjega reprezentanta Marinka Galiča. Ta je v prispevku, objavljenem v Dnevnikovi prilogi IN, dne 4.04.2013, izjavil med drugim[3] :

• Seveda pa vsa Slovenija hrepeni po novi generaciji nogometaÅ¡ev, ki bi lahko nasledila oziroma ponovila zgodbo »zlate generacije«, ki prihaja iz nekih drugih časov, tako življenjskih, kot Å¡portnih,
• »naÅ¡a generacija je nastala na ulici, kjer smo se sami naučili izboriti se za svoj položaj. Takrat je bilo težje priti v ekipo svoje mestne četrti, kot pa danes v klubsko ekipo, v kateri imajo po večini  velik vpliv starÅ¡i,
• Takrat so bili trenerji  trenerji, v pravem pomenu besede. Večinoma so bili nekdanji vrhunski igralci z izjemnim čutom do otrok in velikim znanjem, ki so ga pridno in z veseljem prenaÅ¡ali na nas«.

 

Opomba : Marinko Galič je rojen leta 1970 !

 

Janez Zupančič

Višji nogometni trener