Zaključek leta zahteva tudi določeno inventuro doseženega, vključno s postavljanjem ciljev za naslednje leto. Tako je na vseh področjih in tako je tudi v športu. S članskim moštvom smo opravili še zadnje dejanje in se z bogato večerjo, za katero je poskrbelo klubsko vodstvo, poslovili od nogometnega leta 2013.
Na tem srečanju sta manjkala samo dva igralca , oba še z mladinskim stažem (Šimenc in Šubic), ki sta za mladinsko moštvo odigrala več tekem, manjkali pa so tudi igralci iz Triglava, ki so nam pomagali v jesenskem delu. Močno zastopano je bilo tudi vodstvo kluba, predsednik Miro Vodan, njegov namestnik Porš, nepogrešljivi sekretar Žiga in blagajnik Robert Vodan. Presenetljivo je zamudil na to srečanje Darko Savšek-deklica za vse, človek, ki je v klubu in poleg članskega moštva praktično nepogrešljiv.
Po kratkih uvodnih govorih (predsednik in trener), pa je sledilo presenečenje, kajti igralci so predsednika in trenerja obdarili in s tem svojstveno izkazali svojo pripadnost in naklonjenost sredini v kateri se trenutno nahajajo. Darilo ima tudi svojo simboliko in zato moramo vsi skupaj storiti, da bo prijetnih trenutkov še več.
Leto 2013 je bilo za trenerja in igralce zelo turbulentno, kljub temu pa cilji doseženi in preseženi in to vsaj za trenerja pomeni največ.
Ni bilo lahko. Pogoji za delo z moštvom so bili celo leto zelo težki. Športni park Zarica, ki dobiva iz dneva v dan novo podobo, je bilo bolj podoben gradbišču (pri obilnih padavinah pa tudi manjšemu jezeru), kot pa površinam na katerih igra tretjeligaš in se ob tem bori še za sam vrh.
Klubsko vodstvo ne odneha in si zasluži boljšo in večjo pomoč, ki bi v ustreznem času zagotovila pogoje za delo vseh selekcij kluba. NK Zarica ni samo člansko moštvo. V piramidi so še vse ostale mlajše selekcije, katerih poslanstvo je jasno, o ukvarjanju s športom namesto s kakšno drugo (slabo) zadevo, pa ni potrebno posebej razpredati. Zato ne bi bilo slabo, če bi v kontekstu tega, znali določeni odgovorni nosilci, pogledati globlje in v tem smislu morda z »enkratno injekcijo« pomagati k hitrejšemu izboljšanju stanja, na osnovnih nogometnih površinah in nujnih pomožnih objektih. Pozitivnih vzorov in primerjav, ne glede na trenutno ekonomsko stanje je več kot dovolj. Tega si ne bi upal zapisati, če ne bi v drugi vlogi, predobro poznal realne možnosti. In tudi ne zato, ker sem trenutno eden od trenerjev v klubu, ampak zaradi samega Športnega parka in vseh, ki prihajajo v ta Športni park, ki predstavlja tudi svojevrstno oazo, v neposredni bližini centra Kranja.
Pretežno je samo igralcem in meni znano, kje in kako smo trenirali-začeli leto 2013. Glavni poligon za naše treninge je bila cesta (ali pločnik), ki vodi do Drulovke, ne glede na sneg, led, ali deževje. Manjše nogometne površine so bile za nas že nadgradnja, igranje, ali kdaj tudi treniranje na umetni travi v ŠC Kranj, ali pa poleti v »Đokotovi« bazi v Tenetišah, pa skoraj primerljiva s premijo srednje stoječega evropskega kluba. To je bilo potrebno doživeti, doživljati in samo to je prinašalo tudi meni tisto pozitivno energijo za nadaljnje delo, kajti razmere odnosi (z nekaterimi igralci) so bile nesprejemljive in jih je bilo res težko prenašati. Vendar pa so pozitivni dejavniki, predvsem pa zaupanje v to, da lahko naredimo korak naprej prevladale. Ostali smo skupaj, na koncu dosegli lep rezultat in »ustvarili« nekaj tistega, kar v športu šteje. Nekatere slabe predstave niso mogle spremeniti dejstva, da smo imeli ekipo, v kateri fantje ne glede na občasne prerazporeditve, niso prihajali v pasiven položaj na igrišču.
Tako je bilo spomladi, ko smo se borili za obstanek v ligi in tako je bilo jeseni, ko smo vse bolj posegali v sam vrh lestvice.
Veliko je bilo dobrih strani in veliko slabosti, o katerih sedaj ni potrebno razpravljati. Posameznik, ali še kakšen pomagač, ne morejo zrušiti kolektiva in to se je pokazalo prav na tem našem srečanju v ponedeljek 23. decembra. Takšna prisotnost na treningih je bila prava redkost. Prepričan pa sem, da niso prišli zaradi srečanja, ampak z jasno izraženo željo, da lahko trenutno tudi v NK Zarica uresničijo določene nogometne cilje. Povprečno imamo mlado moštvo, zato upam in pričakujem, da ima večina v ozadju precej višje cilje.
Dovolj priložnosti bo za kvalitetno dokazovanje in njihov napredek, zato ob zaključku tega leta in tako, kot sem dejal v kratkem uvodnem nagovoru, fantom lahko zaželim najprej veliko zdravja, motiviran pristop in odnos, od prvega treninga za spomladanski del prvenstva (13.januar 2014), kar bo edino zagotovilo za,
uspešno prihajajoče leto 2014.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj