Drugega naslova po sinočnji skoraj 120-minutni predstavi ni mogoče zapisati. Bili smo (pre) slab sparing partner proti članskemu moštvu, ki je na lahek način uveljavilo vse bistvene dejavnike sodobnega nogometa (hitrost, agresivnost, enostavnost v igri, hitro oddajanje žoge, kolektivni pristop s stalno pomočjo in sodelovanjem). Resnično so bili nepopustljivi skozi celotno tekmo, zato je bilo njihove akcije kar z zadovoljstvom spremljati. Seveda smo jim to mi obilno pomagali, brez dostojnega odpora.

Dvoštevilčni rezultat (mislim, da smo prejeli kar 13 golov, dali pa nobenega), ni potreben posebnega komentarja, še manj kakšnega drugega opravičevanja, pa čeprav smo imeli v našem moštvu dva do tri igralce (Bojič, Kern in deloma Galič), ki so morda celo presenetili, kljub včasih težkim napakam, v ključnem trenutku.

Za prvi polčas bi kljub 5 prejetim golom (takšne lahko prejmemo samo mi) bila ocena še delno zadovoljiva, saj smo si pripravili tudi kakšno lepo priložnost (ampak treba je tudi zadeti), medtem, ko je v drugem polčasu prišlo do popolnega razpada, neodgovorne, taktično nezrele igre in na koncu se je celo zelo dobro končalo.

Ni mogoče igrati nogometa brez agresivnosti, ni mogoče poskušati preveč, če ti lastno znanje in sposobnosti to ne dopuščata, ni mogoče v igri s članskim moštvom stati in čakati žogo, da bo prišla v noge, itd.

Ta končni rezultat, ki je veliko manj pomemben od zahteve po organizirani, disciplinirani in taktično zreli igri tistih, ki bodo že jutri v konkurenci za prestop v člansko moštvo, je preprosto zahteval pogled v preteklost.  Mislim, da takšnega rezultata in razlike ne poznam, niti z dolgoletnega igralskega, niti s trenerskega obdobja. Sinočnja razlika, je bila preočitna in je samo rezultat svojevrstnega pristopa določenih igralcev k procesu vadbe in razmišljanja o dejanskih sposobnostih v primerjavi z drugimi. Ponavljam pa, ne velja za vse igralce, pri čemer pa bi morali tisti, ki le vlečejo (so stalno prisotni-ni pa jih niti 11), storiti veliko več, da bi v tekmah, kot je bila sinočnja, prevladalo na igrišču tisto, kar sem napisal v prvem stavku tega odstavka in že mnogokrat, v celotnem obdobju dela s to ekipo, od lanskega meseca julija dalje.

Zato pa lahko navedem določene druge primerjave in sicer :

• V polfinalni tekmi Lige prvakov v preteklem letu sta se srečala Inter z velikim trenerjem Mourinhom  ter Barcelona. Inter je imel dva izključena igralca, igrali so torej z osmimi igralci v polju in kljub temu, da so to sami vrhunski igralci, niti pomislili niso, o prehodu čez sredino igrišča. Trdno sem prepričan, da  ni bilo  Mourinhu, kot tudi samim igralcem (svetovne klase) nerodno ob takÅ¡nem pristopu, ki se je na koncu Interju Å¡e zelo obrestoval (ZNATI SE JE TREBA TUDI BRANITI, Ä?E DRUGO NE GRE),
• Po prihodu s sinočnje tekme, sem si Å¡e malo prelistal Å¡portni dnevnik Ekipo in zasledil komentar s članske tekme NK Koper, proti izbrani selekciji igralcev iz Gane, ki iščejo aranžma v Evropi. Rezultat je bil kar 11:0 v korist Kopra. Zanimivo pa je, da so več kot polovico golov (6), dosegli igralci mladinskega moÅ¡tva NK Koper (Smrtnik in Palčič po 2-Palčič je dosegel oba gola proti nam tudi v prvenstveni tekmi ter Pučko in Knafelc po 1 gol). Poleg teh strelcev golov so v tej tekmi, za člansko moÅ¡tvo  nastopili Å¡e dodatno trije mladinci (Å tulac, Gavrič in Burkič), od teh pa sta dva celo letnik 1994.

Primerjavi morda za nekoga ne bosta posrečeni. Vsekakor pa v določeni preslikavi in z vidika našega moštva povsem zdržita. V prvem primeru gre za zrelost, glede na dejanske zmožnosti v dani situaciji, v drugem pa za primer učinka vrstnikov, naših konkurentov v ligi, ki so ga dali (so ga sposobni dati), v nastopu za člansko moštvo. Dodati moram še pripombo, da bi bilo lahko to pisanje zelo drugačno, če bi naše moštvo, vsaj 30 % več teklo (se borilo) in igralo bolj odgovorno.

Zaključim lahko, da je bilo sinoči člansko moštvo enostavno zelo premočno v vseh pogledih. Nas pa čaka veliko dela, ki ga bomo težko realizirali ob skromni udeležbi na treningih. Namreč tudi sinoči so morali 4 igralci (gimnazijci) že po 1.polčasu nazaj v Ljubljano. Še sreča, da so nam kadeti posodili 4 igralce, saj bi sicer morali nekateri z majhnim številom treningov odigrati celo tekmo.

Tekma mora čim preje v pozabo, vendar kot veliki opomin, kje smo »tanki«. Brez volje, želje in takojšnjem padcu-demotiviranosti igralcev, po kakšni napaki (npr. večina prejetih golov v 1.polčasu), bo napredek še težji. Morda pa bo za tem mrazom in oblačnostjo, le posijalo sonce. Mora.

Janez Zupančič

Trener Noga Triglav U18