Tako je bilo v pretekli tekmovalni sezoni 2012/2013, ki me je na nagovarjanje predsednika NK Zarica g. Mira Vodana, ponovno pripeljala v ta klub, kjer sem že deloval. Na to sem pristal mnogo težje, kot morda nekateri razmišljajo. Ni pa mi bilo potem žal, kajti takrat smo v 4-ih še preostalih tekmah, do konca jesenskega dela osvojili kar 7 točk in to so bile 3 točke več, kot jih je moštvo osvojilo v predhodnih 8-tekmah. V spomladanskem delu smo tudi uspešno nadaljevali in ostali v ligi, kar je bil temeljni cilj. Vse drugo (tudi pokalno tekmovanje na področju MNZ Gorenjska) je bilo izgubljeno že pred mojim prihodom.
Današnja tekma v Brdih, ki je bila v lanski sezoni usodna za prejšnjega trenerja je tako po svoje, predvsem pa zaradi mojega hobija, da se velikokrat poglobljeno ukvarjam z določenimi primerjavami, je po svoje tudi prelomna. Do konca prvenstva ostaja še 5 krogov (ena tekma več, kot lani) in zato bo zanimiv s tega vidika nadaljnji jesenski razplet.
Realno, čeprav 3 x gostujemo (vključno z današnjo tekmo), bi morali uloviti še nekaj točk, objektivno in po težkem-bolečem porazu s Savo, prejšnjo nedeljo, pa to lahko postane celo težko. Vsak poraz in tudi zmaga sta več, ali manj zaslužena. Ne pomagajo nobena opravičevanja in še kaj. Potrebno je znati zadeti (tudi iz pol priložnosti), znati je treba tudi preprečiti kakšno situacijo. Pa ne gre za primerjavo na tekmi s Savo. Na splošno je tako. Kajti to kar smo mi zgrešili s Savo, je res že malo čudo.
Se zgodi. Vendar pa se ne sme zgoditi drugo, kar je povezano z našim moštvom. V določeni meri je porušena stabilizacija, ki je rezultat samo dveh (meni zelo prepoznavnih) dejavnikov, od katerih je samo eden nogometni (prisotnost, stopnja aktivnosti in odnos na treningih), drugi pa je z razvojno-igralskega vidika, pri večjem številu igralcev, ki jih poznam dobri dve leti, preveč zakoreninjen in zna v trenutku podreti vse tisto, kar je dejansko je dobrega pri posamezniku in bi to moral samo še strpno in vztrajno nadgrajevati, z zelo trdim delom in najboljšim odnosom ter verjetjem, ki je v praksi dokazano.
In tega drugega se je v našem moštvu, z vidika uspešnosti, v nadaljevanju jesenskega dela potrebno najbolj bati.
Zadnje, kar je potrebno izpostaviti pa je letošnje ligaško tekmovanje. Odpisanega moštva, kot so bile lansko sezono npr. Bilje (ko sem prevzel moštvo, niso imeli niti 1 točke) ni. Moštva so precej bolj izenačena, saj trenutno znaša razlika med prvim in zadnjim moštvom samo 11 točk. Naše moštvo (še vedno v zgornjem delu lestvice, samo 3 točke za vodilnim Tolminom-razlika=poraz doma s Savo), pa ima pred zadnjim moštvom samo 8 točk prednosti (slabe tri zmage).
Seveda pa nas 1 poraz (težko ga bo pozabiti, video posnetek to dejstvo samo še dodatno stopnjuje), praviloma res ne bi smel toliko prizadeti, predvsem pa porušiti tistega, do česar smo se težko dokopali. Potrebno se je vrniti na pravo pot, ki je mogoča le s popolnim angažiranjem večjo samozavestjo in samozaupanjem. To pa je mogoče le ob zbranih mislih, brez visokoletečih dodatkov. Naši gostitelji z vidika igralskega kadra, kotirajo zelo visoko, na lestvici pa so še vedno za nami, zato praktično ni razlogov, da bi se na pot odpravili s strahom, z negativnim razmišljanjem in morda celo z določenimi primerjavami, npr., kar včerajšnje nogometne sobote. Vsak tekma ima svoj čar in prav zaradi tega je nogomet lepši oziroma tako privlačen.
Tisti, ki so najbližje nogometni površini (igralci in trener), pa smo dolžni, da to iz tekme v tekmo tudi dokazujemo. Škoda bi bilo zapraviti priborjeno.
Naj se jesenski del razpleta v želenih smereh.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj