Dobra predstava proti Celju (o tej tekmi bo na podlagi video posnetka mogoče še marsikaj zapisati, čeprav je vse skupaj mimo in zaman), je bila podlaga razmišljanju, da nas v Radomljah čaka težka tekma, proti mladi, vendar čvrsti, nogometno podkovani (v vseh pogledih) in uigrani ekipi NK Radomlje B.
Nam se igranje pokalne tekme med tednom, s prvoligašem Celjem ni poznalo, kljub temu, da že da že kar nekaj časa ne moremo normalno trenirati. Tako smo tudi začeli tekmo in že na začetku druge minute bi morali zadeti (Robnik). Domačini so po še eni naši priložnosti, ki bi se morala boljše zaključiti postajali nevarnejši in so zapretili predvsem v prekinitvah. V sredini 1.polčasa pa smo le zadeli in stanje na igrišču začeli ponovno kontrolirati, kljub temu, da domači s svojo živahnostjo niso omogočali nobene brezbrižne, ali morda celo neodgovorne igre. Bili smo še nekajkrat v situaciji za povečanje vodstva, kar pa nam ni uspelo in polčas se je končal z našim minimalnim vodstvom. Razen tega pa smo tik pred polčasom izgubili še Božičiča, saj je ob naletu vratarja dobil udarec v glavo in je zaradi rahlega pretresa moral zapustiti igro. Zamenjal ga je Stanko, ki postaja igralec, uporabljiv na več igralnih mestih. Nalet in dejstvo, da je Božičič bil pri žogi, znotraj kazenskega prostora, bo mogoče ustrezno oceniti, po ogledu video posnetka.
Drugi polčas uvodoma ni prinesel kaj posebnega. Spet smo imeli hitro priložnost za povečanje vodstva (Levstek), vendar zaključka ni bilo. Nekaj minut kasneje pa je prav Levstek dosegel iz prostega strela drugi gol. Pravo bombo domači vratar ni uspel zadržati in zasluženo smo povečali vodstvo. Malo kasneje je bilo treba Levstka zamenjati, saj je nad njim visela grožnja za izključitev. V igro je vstopil tudi Lalovič, ki je z nekaj potezami prispeval, da je žoga bolj ostajala na nasprotnikovi polovici. Kljub temu pa smo prav v tem obdobju po našem slabem zaključku napada (prestrežena slaba podaja s krilnega položaja), iz protinapada prejeli gol ter na ta način dali upanje domačim še za kaj več. To se ni zgodilo. Mi bi preprosto morali še povečati rezultat, ampak smo bili neuspešni oziroma neučinkoviti, ali pa smo kakšno situacijo preveč zakomplicirali.
Zmaga je vseeno zaslužena. Radomlje so resnično ekipa, ki lahko veliko teče in igra, zato je ta četrta zaporedna zmaga še toliko bolj pomembna.
Po pravilu pa se težko kakšna naša tekma konča brez posebnosti. Tako je bilo tudi tokrat. Nezadovoljen igralec na klopi, se je med polčasom odločil, ker ni bil poslan na ogrevanje, da ne bo več prihajal. Odločno moram zapisati, da nismo ekipa med U-8 in U-12, kjer je temeljni cilj igranje, ampak članska ekipa z določenimi (bom kar konkreten jasnimi) cilji, s cenjenimi igralci, ki imajo za seboj že določen nogometni rejting. Predvsem pa je pomembno to, da se menjave opravljajo s točno določenim namenom oziroma ciljem. Kriterij pri tem ni prisotnost na treningu, ampak pričakovani učinek igralca, ki vstopa v igro, na podlagi njegovih sposobnosti. Res je, da imamo pri nas splošen problem udeležbe na treningu (vedno še nekdo manjka), čeprav je veliko večji problem vsebine izvedenih treningov (nimamo pogojev, v veliki meri tudi zaradi slabega vremena). Nikakor pa ne morem tudi mimo ustrezne angažiranosti in še česa, kar pa ni potrebno navajati, saj je to naš problem.
To so neizpodbitna dejstva, mimo katerih ni mogoče. Z večino igralcev moštva smo na nogometni liniji bili v preteklosti, predobro poznam njihove sposobnosti in trenutno ni nobenih razlogov za eksperimentiranje. Zato je smiselno potrpeti, čakati in izkoristiti priložnost ko se do nje pride. Ni primeren čas, niti možnosti za kakršnokoli destruktivno delovanje. Na čakanju sta namreč še dva mlada igralca in sicer Gašper Jošt (poškodoval se je doma), ki ima pri meni še iz preteklosti visoko ceno ter 17-letni Šmajd Anže, ki čaka samo še na zdravniški pregled. Seveda pa to ne pomeni, da je možno opuščanje kateregakoli igralca, kajti skupaj nas je še vedno premalo.
Najbolj pomembno pa je to, da moštvo zmaguje, torej je uspešno. Ni se nam potrebno sklicevati na posledice predhodno odigrane tekme (npr. s Celjem), zato je treba fantom le čestitati za trenutno doseženo, vključno z včerajšnjo zmago in storiti vse, da se ta trend nadaljuje.
To moštvo ima vse sposobnosti in zato je potrebno storiti vse za izboljšanje pogojev za treniranje, kajti v tem pogledu smo omejeni vsi, najbolj pa jaz sam, ker je potrebno preveč improvizirati in tudi preveč popuščati. Temu pa nisem pristaš. Ker pa me fantje predobro poznajo, do tega nivoja na noben način ne smemo priti in prav gotovo se bomo lahko v takšni družbi dogovorili in realizirali tisto, kar nam lahko najbolj manjka v daljšem obdobju.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj