Pokalna tekmovanja mnogokrat prinašajo vrsto presenečenj, ne glede na to v kateri državi se igrajo tekme. Izjema v določenem pogledu ni bila tudi naša včerajšnja tekma v Žireh, kjer smo si polfinale priborili šele po streljanju 11-metrovk.
Kazalo pa je povsem drugače. Namreč že v 6. minuti smo vodili z 2:0 in kar težko je bilo podvomiti, da bi objektivno, kot boljše moštvo in v višjem rangu tekmovanja lahko po tako prepričljivem vodstvu pripeljali do stanja, kjer se praktično loterijsko odloča o zmagovalcu. Zgodilo pa se je prav to. Namesto pike na i, je prišlo do opuščanja, ki so ga domačini začeli izkoriščati, najprej z znižanjem rezultata. Kljub temu pa smo na odmor odšli z dvema goloma prednosti in normalno bi bilo, da je to dovolj. Zgodila pa se je (54.) 55.minuta. Dobili smo dva gola. Uspelo pa nam je doseči še 1 gol, 7 minut pred koncem, zaradi ležerne in neodgovorne igre pa smo prejeli tik pred koncem še peti gol in sledile so lahko samo še 11-metrovke. Tudi pri začetnem izvajanju (bili smo prvi na vrsti) je kazalo slabo, saj je Nazić zadel le prečko, domači pa so bili uspešni. Potem je uspelo vsem našim izvajalcem (Bojič, Robnik, Babič in Šujica) zadeti, naš vratar Mulalić je ubranil 1 strel, odločilnega pa so domačini poslali mimo vrat. To pa je pomenilo tudi našo zmago in napredovanje, kar je edino možno šteti med pozitivne dejavnike na tej tekmi. Smo zasluženo napredovali, uresničili osnovni cilj ter se še bolj približali cilju v nadaljevanju tega pokalnega tekmovanja.
Odlični pogoji, ki jih imajo domačini z novim igriščem in novimi garderobami, preprosto ponujajo igranje kvalitetnega nogometa. Mi smo to včeraj izkoristili le delno, čeprav bi, kot trenutno vodilno moštvo v III.SNL-Zahod, to nalogo morali opraviti na ustreznem nivoju. Preveč je bilo slabosti v fazi branjenja in zato ni presenetljivo, da smo prejeli kar 5 golov, ki bi jih ob normalnem pristopu in odnosu skoraj zagotovo preprečili, čeprav je treba domačim priznati izjemen pristop in trud, do zadnje minute.
Ne samo pokalne tekme, ampak vsak napačen (podcenjevalen, lahkomiseln) pristop se prehitro maščuje, najbolj pa v končni fazi škoduje igralcem, ki želijo nekaj več. Za več, pa je treba dati mnogo več, v vseh pogledih in zato določena nerganja, opravičevanja in iskanja drugih razlogov za nedisciplinirano igro, niso potrebna. V končni oceni sposobnosti (nogometnih) in lastnosti (predvsem osebnostnih) posameznega igralca, na dolgi rok samo znižujejo to oceno.
Res je tudi, da je bilo moštvo malenkostno spremenjeno (manjkala sta Stanko in Pečnik), ampak to ne more biti razlog, da se nismo v Žireh predstavili v lepši luči.
Res pa je tudi, da smo dosegli lepe gole v rednem delu tekme (Marinkovič in Šujica po 2 x, ter Robnik) in tudi to nekaj velja. Vse ostalo pa naj res služi, kot pravočasen opomin pred nedeljsko prvenstveno tekmo, na domačem igrišču, proti NK Sava. Upam in verjamem, da je bil to le nekoliko slabši dan in napačno razmišljanje, da je mogoče na lahek način dobiti to tekmo. Dokaz, da temu ni tako je jasen. Zato težko verjamem, da bi ob trenutno doseženem v prvenstvu, lahko ponovili določene (predvsem taktične) napake, v tekmi, ki nas čaka. Veliko takšne in drugačne energije je bilo potrebno, da smo se vrnili in osredotočili na disciplinirano in organizirano igro, v kateri je lahko vsak posameznik, s svojimi sposobnostmi prispeval k uspešnosti moštva. Včeraj je tega manjkalo, ampak končni izkupiček-rezultat pa je bil le ustrezen, ne glede na to, da je bila pot do njega malo daljša in po svoje tudi nervoznejša. Enostavno po hitrem vodstvu nismo enako nadaljevali in zato smo bili delno tudi kaznovani.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj