Načrtovati točke proti ekipi, ki je v petih spomladanskih nastopih štirikrat (4) zmagala in doživela samo en (1) poraz in se je nahajala povsem na vrhu lestvice, je po svoje iluzija.
Vendar ne glede na naš položaj ter z upoštevanjem dejstva, da je Izola doživela edini poraz v Ivančni Gorici (tudi moštvo v spodnjem delu lestvice) in da smo na pot odšli okrepljeni še z Martinom Šušteršičem iz prvoligaškega Triglava (dvojna registracija), so morali biti misli usmerjene v pozitiven scenarij.
To se je na koncu tudi uresničilo in ne glede na kakšno več priložnost domačih (igrali pa smo na umetni travi v Piranu), se je zgodilo, da smo imeli v podaljšku tekme izjemno priložnost tudi za popoln izkupiček.
Ampak potrebno je ostati na realnih tleh. Izola ima odlično moštvo, v katerem vse niti moštva drži Saša Božičič, ki je pri tistih zaključnih žogah (pravočasna podaja, globinska podaja, prosti streli, itd.) in organizaciji igre njihovega moštva, predstavljal »višek« in problem za nas. Toda naši fantje so tokrat, razen občasnih slabih trenutkov z odgovornim pristopom (postavitvijo) uspeli eliminirati vse nevarnosti in eliminirati napake, ki so nas že drago stale.
Z zanesljivo igro centralnih branilcev kjer sta Jerkovič (v paru s Šušteršičem deluje še boljše) in Šušteršič opravila res pravo delo vseh 90 minut in nekaterimi odličnimi obrambami vratarja Pečnika (tokrat res vse pohvale, za njegove reakcije in posege v obrambi, ki se zahtevajo od njega) ter bolj organizirano in odgovorno zvezno vrsto (bolj v drugem polčasu), sta dobila veliko več manevrskega prostora tako Grvala, kot Galič in v konici napada, Šujica in Šmid.
Tekmo sta poleg 90-minutnega tempa posebej zaznamovala oba evrogola. Domačini so dosegli gol s škarjicami, naš Šujica pa je po lepi kombinaciji in samostojnem zaključku (preigravanju in ustvarjanju prostora za strel), z močnim udarcem, neubranljivo zadel zgornji levi vratarjev kot. Oba dosežena gola resnično sodita med naj gole in bi jih lahko uvrstili v najožji izbor najlepših golov.
Ob tem uspehu pa je kljub vsemu potrebno izpostaviti še naslednje :
– zelo pohvalno je za igralce doseči proti kvalitetnemu moštvu pozitiven rezultat, ki pa kljub vsemu šteje manj, kot pa uspeh proti neposrednim konkurentom za izpad iz lige. Tega se je potrebno najbolj zavedati,
–
tokrat smo res imeli na igrišču s Šušteršičem ustrezno konfigurirano moštvo, kar se je na zanesljivosti igre zelo poznalo, pri vseh igralcih,
– nepotrebne so negativne reakcije določenih igralcev, kajti energijo je bolj koristno sproščati za kvalitetne poteze na igrišču,
– začudim se lahko odnosu igralcev, ki so bili poslani na ogrevanje, saj so z ogrevanjem preprosto prekinili, po našem izenačenju.
Nobenega dvoma, ali slabe vesti ni potrebno imeti nikomur. V moštvo se prihaja z odnosom (delom) na treningih, »kredit«, ki ga imajo tisti, ki gredo na igrišče prvi, pa temelji samo na pretežno kontinuiranem delu od začetka priprav dalje in seveda njihovih prednostih in sposobnostih, glede na taktične zahteve v igri.
Včeraj se je to ponovno potrdilo, potrdilo pa bi se lahko tudi v preteklih tekmah, če bi se naloge izpolnjevale tako, kot se zahteva. Priložnosti za boljše rezultate smo imeli v vseh tekmah, zato je odgovoren pristop nujen 90 minut. Kot je že bilo navedeno, je samo malo manjkalo, da bi se ob koncu tekme (že v podaljšku) lahko veselili polnega izkupička, vendar pa se streljana žoga (Šujica), nekoliko s strani ni od vratarja odbila Berniku (odigral je odličnih 20 minut po zamenjavi Pirca-prejel je rumeni karton-skupaj četrti), ali pa Grvali. Kljub temu pa sta Jerkovič in Šušteršič (in določeni igralci iz zvezne vrste), še vedno odgovorno držali svoj položaj na igrišču in vsak morebiten poskus za ogrožanje našega gola.
Uspeh z Izolo, torej ni nič drugega, kot potrditev tega, da z odgovorno igro zmoremo marsikaj in fantje si zaslužijo čestitko za igro. Tak pristop moramo samo nadgrajevati. Trenutna zadovoljitev nas lahko predrago stane že v naslednji tekmi. Boljšega motiva, kljub dolgoletni igralski in trenerski praksi ne poznam. Tistim, ki ne igrajo, ali pa niso vstopili v igro pa naj bo tekma in pristop fantov na igrišču, smerokaz, kaj igrišče dejansko zahteva od posameznega igralca. Vseh 90-minut je bilo potrebno veliko preteči v obe smeri (vmes pa še veliko nogometnih vložkov, na tleh in v zračnih dvobojih) in to je včeraj našim igralcem uspelo. Ni presenetljivo, da je bila večina po koncu tekme zelo utrujenih.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj