Kar prehitro je minilo prijetno obdobje brez nogometne zelenice in žoge. Kljub določenim interesom (v trenerskih krogih prevladuje beseda : ponudba), nisem popustil. Vendar enemu človeku pa je le uspelo, da me je prepričal. Ta človek je Miro Vodan, predsednik NK Zarica, katerega člansko moštvo tekmuje v 3.Slovenski nogometni ligi-Zahod. Moštvo je bilo po osmih (8) odigranih tekmah brez zmage, ob petih (5) tekmah na domačem igrišču (4 točke) ter treh (3) tekmah v gosteh, kjer so doživeli tri (3) poraze, uspelo pa jim je doseči samo en (1 ) gol, prejeli pa so jih kar osem (8). Zaradi poraza v eni (1) tekmi doma, je bila seveda tudi skupna gol razlika na domači tekmi negativna.
Torej zelo slabo izhodišče za prevzem te ekipe, ob še drugih manjših omejitvah iz bližnje preteklosti, čemur pa sem posvečal manj (malo) pozornosti.
Miro je uspel in me prepričal. V res težkih pogojih tudi za treniranje (kratek dan, igralci prihajajo tudi s precejšnje oddaljenosti, slabo vreme in s tem pogoji za treniranje), sem v zadnji dekadi oktobra začel delo z ekipo, v kateri je večina iz mladinskih selekcij Triglava. Od tega jih je šest, v zadnji tekmovalni sezoni že treniralo z menoj, mlajši Nejc Šubic pa v selekciji U14, zaigral pa je že za mladinsko moštvo v prvenstveni tekmi. Ostale igralce iz vrst Triglava, ki imajo za seboj tudi nekaj prvoligaških članskih tekem, sem seveda tudi poznal in zato je bila odločitev, le nekoliko lažja. Vse ostalo v kadru, pa ima zaradi nepoznavanja, prednost v tem, da se lahko, čeprav v zelo kratkem obdobju, nogometno dokažejo, ampak samo znotraj igrišča. Seveda to velja za vse in te zahteve, so bile jasno izpostavljene, najprej predsedniku, potem pa na prvem druženju tudi igralcem.
Vreme nam je ponagajalo, da smo morali že prvo prvenstveno tekmo na domačem igrišču z Zagorjem, prestaviti in zato je bil moj ponovni uradni start, v gosteh, z NK Bilje (zadnjeuvrščeno moštvo), kjer smo uspeli zanesljivo zmagati in to je fantom zagotovo veliko pomenilo. Podobno seveda tudi meni, kajti glede na izkupiček ob prevzemu, sem postavil cilj za osvojitev vsaj šest (6) točk v štirih (4) tekmah, kar indeks 150 glede prevzeto stanje v osvojenih točkah in indeks samo 50, glede na število razpoložljivih tekem v jesenskem delu tekmovanja.
Na tihem smo pričakovali, da se že v tekmi s Calcitom (ta je bila odigrana včeraj), ki je povsem v vrhu razpredelnice, temu cilju še bolj približamo. Žal pa smo morali na pot brez dveh standardnih igralcev, Peternela (dvakratni strelec v Biljah in podajalec za tretji gol) ter Galiča, ki bi ga zelo potrebovali pri uresničitvi taktičnih načrtov za uspešen zaključek tekme. Peternel si je v petek na treningu močno poškodoval arkado in je moral iskati zdravniško pomoč, Galič pa je bil glede na moč nasprotnika in mokro podlago, deležen počitka, saj bi se poškodba mišice lahko samo še poslabšala.
Na koncu tekme smo se morali zadovoljiti samo s točko, kajti domačini so izenačujoči gol dosegli že v sodnikovem podaljšku, mi pa smo pred tem zapravili kar nekaj priložnosti in tudi tik pred izenačenjem še eno zelo lepo priložnost. Vendar, kot je že bilo navedeno, so bila s tekmo v Kamniku povezana samo tiha pričakovanja in zato je točka proti enemu od vodilnih moštev, z nekaj zelo prepoznavnimi nekdanjimi igralci, kljub vsemu velik uspeh, glede na potek dogodkov, pa bi lahko (morali) iztržiti poln izkupiček. Za kaj več si takšnih napak, kot so bile pri prejetih golih ne smemo privoščiti. Seveda so to naši problemi, ki so v določeni meri tudi posledica nujnih sprememb v moštvu, zaradi nenadejane odsotnosti dveh standardnih igralcev. Ampak v dveh tekmah je doseženo že toliko, kot v prejšnjih osmih, zato fantom vse čestitke, predvsem pa moja popolna podpora, saj bomo na ta način vse zahteve lažje in v prijetnem vzdušju, ki je prisotno, veliko lažje reševali in premostili.
»Problemi«, ki jih imamo so naša skrb. Glede na nadpovprečno prisotnost na treningih in težke pogoje za delo, ob trenutno doseženem, ne smemo biti nezadovoljni, sploh če niso drugi. Rezerv je vedno dovolj. Imamo mlado moštvo. Vsi sploh še niso pridobili pravice za igranje, pa so vsak dan poleg, v pričakovanju, da bodo že jutri zaigrali. Nezadovoljstvo bomo zato izražali samo v našem ožjem krogu in z dodatnim motivom za delo ter čim manj napak v borbi za točke.
Janez Zupančič
Trener NK Zarica Kranj