Sobotni poraz z Ilirijo je nekoliko zaustavil oziroma porušil, po svoje izjemno serijo našega moštva, v celotni sezoni 2014/2015. En poraz je bil načrtovan (ne z Ilirijo), prav tako določeno število neodločenih rezultatov. Izhodišče so bili jesenski rezultati, s 4 točkami prednosti pred Ilirijo ter 5 točk pred Ivančno Gorico in Zagorjem.
Današnje stanje je naše vodstvo 7 točk pred Ilirijo, 8 točk pred Ivančno Gorico in kar 10 točk naskoka pred Zagorjem. Potrebno pa je odigrati samo še 1 krog, v katerem smo mi domačini, vsi naši najbližji zasledovalci pa gostujejo.
Vodilni smo tudi na fair play lestvici, imamo tudi najboljšega strelca, prejeli smo najmanj golov, v splošni učinkovitosti zasedamo2.mesto. V tem segmentu seveda manjkajo še goli Blaža Šujice, vendar zdravega in popolnoma pripravljenega. Ker pa je januarja doživel težko poškodbo, je potrebno izraziti veliko zadovoljstvo, da je shodil in začel redno igrati ter tudi zabijati gole.
Ob vsem ostalem, kar se je dogajalo, ob pogojih, ki smo jih imeli za vadbo, skromnemu številu igralcev, se z zadnjim porazom ni potrebno dodatno ukvarjati. Klubski uspeh je presežen v vseh pogledih, na javni primerjalni ravni, pa nam je žal odšlo podrtje zgodovinskega dosežka, neporaženosti tekom celega prvenstva.
Premočno zmagoslavje je edina zadeva, spoštovanja vredna, hkrati pa priznanje trenutno razpoložljivim igralcem moštva. To največje priznanje gre njim. Oni so trenirali, oni so igrali, oni so morali potrpeti tudi veliko (največ) kritik in pripomb s strani trenerja. V tem pogledu so jasno pokazali svojo zrelost in pripadnost do kluba. To je seveda ena od bistvenih značilnosti razvojnega procesa posameznika, saj s tem jasno pokaže svojo odločnost in pripravljenost za realizacijo zahtev.
Škoda (vendar ne za klub, ali trenerja), pa je »počep« nekaterih (osebni, ali prisiljen z drugimi motivi), ki so imeli že na široko odprta vrata, so svoje že tudi prispevali, vendar, ko je prišlo do slabše forme, ali česa drugega, jih enostavno ni bilo več. Povsem legitimna in pravilna odločitev. Nikogar nismo prosili in zato smo v procesu vadbe že bili veseli vadbe nekaterih naših, ali pa v bodoče naših igralcev (trenutno v tujini), ki so z veseljem prišli na naš trening in na določenih treningih s svojim pristopom avtomatsko prispevali k dvigu intenzivnosti treningov.
Toda, vseeno. Za točke so ostali izbranci (so tudi znali nergati) in to so za NK Zarico (in trenerja) zlati izbranci, ne glede na starost.
Čeprav zaostajamo za jesenskim izkupičkom, se je potrebno vprašati glede na kroženja različnih mnenj, kako se bo končalo v tej sezoni, kaj so počeli drugi, nekateri objektivno s pogoji za vadbo, ki so daleč boljši od naših, z igralci, ki se jih je tudi potrebno primerjalno ceniti.
Tekom prvenstva preprosto ni bilo dovoljeno glasno razmišljati, ali izpostavljati primerjave. Potrebno je bilo delati na vsaki tekmi in morda se je tudi končalo za koga narobe, ali v nasprotju s tiho željo, da bi se lahko napihnil in trobil drugače.
Sedanje moštvo, sedanji igralci, ki so bili na razpolago na Iliriji in bodo skupaj z odsotnimi, zaradi poškodb, ali bolezni prisotni v zadnjem krogu ter potem v kvalifikacijah, so tudi z najstarejšimi, še vedno dovolj mladi in bodo s kontinuiranimi treningi (to je bila vedno zahteva), še vedno pravi kapital tega moštva, v vsakem rangu tekmovanja.
Danes je to potrebno zapisati, kajti, če njih ne bi bilo, teh zapisov tudi ne bi bilo. Žal v športu užaljencem, prizadetim, zaradi drugih, oviranim ni mesta. Niso pogrešani, niti jih ne bo noben klical, najmanj pa trener. Kot sem že navedel imamo t.i. zlati izbor in vse moramo storiti, da smo še vnaprej uspešni. 20 minut Ilirije moramo pozabiti in se popolnoma osredotočiti na to kar nas čaka še naslednjih 14 dni. Ostali del tekme se je namreč vse bolj odvijal v želenem znanem ritmu in to je najboljša podlaga, za dneve, ki prihajajo.
Upam in pričakujem, da bo vodstvo kluba tudi tokrat poskrbelo za pravo vzdušje, ki si ga zaslužijo vsi fantje. Seveda pa ne morem mimo obeh najtesnejših sodelavcev Darka Savška in Elvira Alibabiča. Tako, kot trener, sta morala večkrat resno na igrišče (ko nas je bilo premalo) in na ta način smo izpeljali in pripeljali sezono do konca.
Nobenemu, ki je bil poleg in ki se bo lahko v soboto veselil prejema zasluženega pokala za 1. mesto, tega ni mogoče odvzeti. Izkupiček pa je še toliko vrednejši, kajti kar polovica moštev v naši ligi je bivših prvoligašev. Do kje je včeraj bila najvišje Zarica ? Odgovor je jasen. Kljub vsemu pa je škoda, da v tem veselju in zadovoljstvu, nekateri ne morejo biti zraven.
In še malo o motivaciji. »Motivacije se ne moreš priučiti. Ljubim nogomet. Všeč mi je, ko igram tekme in ko sem na treningu. Fantastično je, ko lahko vsak dan delaš tisto, kar te najbolj navdušuje. Ko dosežeš uspeh, si ga želiš ponoviti. Vsakič znova in znova.”[1] To je izjavil nihče drug, kot trenutno in že dolgo najboljši nogometaš na svetu Lionel Messi.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj