Težko je zapisati vsaj nekaj pozitivnega o odigrani tekmi v Sežani, razen morda odlično pripravljenega igrišča ter gostoljubnih domačinov, ki so mi vročili zapisnik iz prve finalne pokalne tekme SFRJ na področju Slovenije, ki sem jo leta 1976 odigral z moštvom NK Mercator, na njihovem igrišču. V tisti tekmi so nas domačini premagali z 1:0, končni zmagovalec, pa je bilo na koncu le moštvo Mercatorja (Yu-drugoligaš). Res lepa gesta takratnega njihovega odličnega napadalca g.Železnika, danes odvetnika in tudi funkcionarja domačega kluba.
Dogodki tik pred tekmo pa so vse obrnili na glavo. Najprej so morali igralci zamenjati nogavice, saj so bile enake domačim, kar je v nasprotju s pravili in namesto odhoda na ogrevanje, se je nekaj časa izgubilo že s to nepotrebno zadevo.
Naslednji šok pa smo doživeli med ogrevanjem. Dva standardna igralca Jerkovič in Galič, sta morala pod tuš, saj administrativno njun zdravniški pregled v evidenci NZS ni bil evidentiran, kljub temu, da sta pregled opravila. Njima pa sta se pridružila še dva igralca v rezervi (Križaj in Tallarini).
Po vseh teh neverjetnih peripetijah, se je nadaljevalo tudi na igrišču slabo in takoj smo prejeli gol, kakršnega se na gostovanju res ne sme prejeti. Po napaki na sredini igrišča, je domači igralec sam stekel proti golu in zatresel mrežo.
Tudi večina dogovorjenega se na igrišču ni uresničevala in domačini so imeli preveč iniciative. Kljub temu pa smo zamudili lepo priložnost za izenačenje, streljali tudi nekaj kotov, ampak rezultat je do polčasa ostal nespremenjen, čeprav smo zamudili še eno lepo priložnost po strelu z glavo, domačini pa so po naši napaki spet prišli do lepe priložnosti, vendar pa se je žoga od zunanjega dela stative odbila v gol avt.
Poskusi, da med polčasom dosežemo ravnotežje tam kjer smo bili najtanjši v današnji tekmi, so padli prehitro v vodo. Ponovno je prišlo do slabega odigravanja na naši polovici, iz česar je sledil kot in po udarcu iz kota, naš igralec ni niti poskušal reagirati (skočiti, ovirati nasprotnika, ali ..) in igralec domačih je »balonček« z glavo iz neposredne bližine potisnil v mrežo.
Priložnosti smo imeli tudi v drugem polčasu, ostale so neizkoriščene in na koncu zaslužena zmaga domačih.
Kljub vsemu je danes zelo kvalitetna igralna površina preprosto nudila, da v nogometnem smislu pridejo v ospredje vse nogometne sposobnosti in odnos do zahtev v igri, ki pa so bolj danes spet bolj prisotne na drug način, kot pa se morajo dejansko pokazati. Brez samokritičnosti ob napakah , tudi vzvišen in celo precenjujoč odnos, ne more, kljub prizadevanju prispevati k drugačnemu razpletu na igrišču. Povsem izjalovila so se pričakovanja, o disciplinirani in organizirani igri, medtem, ko sama angažiranost ni bila toliko vprašljiva. Žal je to v nogometni igri samo en vidik (sicer tudi zelo pomemben in sploh ne sme biti vprašljiv za igralce, ki želijo napredovati), ki pa ne more nadomestiti najpomembnejšega vidika, ki se v igri z žogo posameznika in kolektivnem sodelovanju v fazi obrambe in fazi napada, odraža samo na igrišču, s kvaliteto vsakega posameznika in v neposrednem boju z nasprotnimi igralci.
Zato preveč neupravičenega pametovanja, iz katerega sledi neodgovorna igra, kopica izgubljenih žog, napačnih podaj, izpadanja iz igre, itd., ni pot za osvajanje točk, še manj pa pot za dokazovanje določenih igralcev, ki imajo le nekaj ambicij, da bi uspeli.
Zato je za tako mlado moštvo v primerjavi z domačimi (na srečo je imel njihov najstarejši in izkušeni igralec prepoved igranja), prva naloga poskušati igrati odgovorno, kar pa je očitno še previsoka zahteva (občasno tudi uspeva). Ne glede na premoč v izkušnjah (domači so imeli tudi igralce, s prvoligaško kilometrino), je bilo le preveč napak, zaradi katerih ni bilo mogoče iztržiti ugodnejšega rezultata.
Iskanja alibijev je (mora biti) v športu tuje. Zato tudi tisto, kar se nam je zgodilo, da smo ostali brez dveh pomembnih igralcev (to je res zgodba za sebe), za igro, ne opravičuje, napak pri obeh golih ter igranju v nasprotju z dogovorom, za kar smo bili hitro kaznovani. In če dodam še pogled s tekme, se ne bom nič zmotil z ugotovitvijo, da trije domači branilci, razen v prekinitvah nismo prešli sredine igrišče, dodatno pa sta jim kljub temu pomagala še dva zvezna igralca, na trenutke, ko smo prišli do določene premoči, pa so bili vsi (čeprav na domačem igrišču), trdno na svoji polovici.
Vzor, ali pravilno pot in razmišljanje, dokaz, da mladost ob ustreznem nogometnem znanju (ne žongliranje, ali pa poskusi preigravanja nasprotnika med nogami), je bilo mogoče videti že sinoči, v Mariboru. Moštvo Domžal, ki je premagalo vodilni Maribor je imelo v kadru in tudi na igrišču več kot polovico moštva igralcev, mlajših od povprečja našega moštva. Razlika v rangu tekmovanja pa sta dva nivoja.
Torej ni problem poraz. Dobro se zavedam kje smo, glede na prehojeno pot v pripravljalnem obdobju. Ampak v implementaciji zahtev in znanja na igrišču, pa bo potrebna realnost, ta pa izhaja iz dejanske sposobnosti, ki se na igrišču pokaže med hitrim in počasnim igralcem, dobljenih medsebojnih dvobojih (v zraku-skok, igra z glavo, na tleh-prednostno v odvzetih, ne samo izbitih žogah), razmerju med točnimi, netočnimi, pravilnimi, nepravilnimi in pravočasnimi ter nepravočasnimi podajami, sposobnostmi hitre transformacije v napad večjega števila igralcev in obratno v fazo obrambe, medsebojni pomoči in sodelovanju, prevzemanju igralcev po izpadu iz igre, itd.
Ker smo to že znali realizirati (ne kontinuirano, ampak bolj po sistemu toplo-hladno), je še čas opomniti, da se v športu ne da živeti od preteklih lovorik in tekem. Vsak tekma predstavlja novo dokazovanje. Za mlado moštvo oziroma mlade igralce, ki prave nogometne podlage v večini sploh nimajo, pa je to še veliko bolj pomembno.
Včerajšnji poraz mora biti zato velik opomin in pot za spremembo miselnosti. Le na ta način bomo lahko realno konkurenčni v težki borbi za zadržanje tretjeligaškega statusa.
Janez Zupančič
Trener NK Zarica Kranj
http://www.youtube.com/watch?NR=1&v=bOu0T5GgqXw&feature=endscreen