Z včerajšnjim visokim porazom v gosteh, proti NK Adria Miren, je praktično zapravljen vse »kredit«, ki smo ga ustvarili v obdobju, od prevzema moštva,  zadnjih štirih jesenskih krogih in  skupno odigranih osem prvenstvenih tekem.

Število osvojenih točk je primerjalno z začetkom jesenskega dela in izkupičkom točk, pod vodstvo drugega trenerja, sicer povečano z indeksom 250. Toda včerajšnji poraz nam je prinesel ponoven padec na predzadnje mesto, razen tega pa še negativno razliko v golih, v teh osmih odigranih tekmah.

Torej namesto vzpona na lestvici, smo ponovno padli v najbolj ogroženo območje za izpad, pri čemer imajo konkurenti pred nami, kar dve odigrani tekmi manj, od našega moštva. K temu moramo prišteti še eno izjemno težko gostovanje pri Izoli, ki trenutno s Tolminom (tudi gostujemo) deli prvo mesto.

Razpored do konca prvenstva nam gre  sicer v določeni meri na roke, kajti odigrati moramo še pet tekem na domačem igrišču (upam, da jih bomo res), poleg gostovanja v Izoli in Tolminu, pa gremo še v Zagorje.

Kljub vsemu pa je vse skupaj lahko samo slaba tolažba, če bomo ponavljali napake iz katerih z lahkoto prejemamo gole, ali slabe zaključke napada, kjer žoga redko konča tudi iz najlepših priložnosti v nasprotnikovi mreži, kot se je zgodilo tudi včeraj.

Že iz prvega prostega strela s krilnega položaja smo prejeli gol. Žoga je pred vratarjem odskočila in domači so se veselili. Mi pa pred tem nismo izkoristili lepe priložnosti, ki mora praviloma končati z žogo v mreži, na gostovanju, proti kvalitetnemu nasprotniku. Podobno je bilo pri drugem, tretjem in četrtem golu. Vedno nekaj zamudimo, žoga pa je v mreži. Pri rezultatu 2:0 smo zgreÅ¡ili skoraj nemogoče (prazen gol iz neposredne bližine) takoj na začetku drugega polčasa, ponovno izredna priložnost iz neposredne bližine, vendar je strel končal mimo gola. Ä?e pa bi nekajkrat Å¡e malo bolj natančno in ustrezno podali (namesto polaganja žoge v prazen prostor, premočna in nenatančna podaja), tako visokega poraza ne bi doživeli.

Dejstvo je, da res prelahko dobimo gol in ga pretežko dosežemo, kar je določen problem ekipe in sposobnosti posameznega igralca. Vendar pa je trenutno osrednji problem, ki ima vpliv na eno in drugo izpostavljeno ugotovitev, da nam precej šepa v osrednji coni, kjer igramo naivno, ali pa je neupoštevanje zahtev, pomanjkljivost, ki ni od včeraj. Zahtevana je namreč samo ustrezna postavitev in delovanje v tej coni, kar lahko v veliki meri prispeva, k izboljšanju tako v fazi obrambe, kot v fazi napada. V priložnosti oziroma več priložnosti prihajamo v vsaki tekmi in upam, da bomo še vnaprej. Upam tudi, da lahko izključim morebitno in pretirano pPrecenjevanje sposobnosti, ki je v današnjem času v veliki meri podprto z raznimi nerealnimi ocenami s strani in   je tudi največji sovražnik ustreznega razvoja igralca. Redki, zelo redki so v nogometu, ki lahko preskočijo višje, kot je njihov trenutni domet. V obzir pa vsekakor jemljem tudi manjše poškodbe, ki enostavno določene igralce ovirajo pri boljši igri.  

Tekma je za nami in je samo za pozabo, z vidika napak v igri in prejetih golov, medtem, ko so ustvarjene priložnosti tista pozitivna stran, ki daje upanje, da se bodo še lahko ponovili prijetni trenutki, kot je bila npr. zmaga v Kopru, proti Ah Mas Tech.

Prosti vikend, ker nimamo nasprotnika in celotno obdobje do tekme v Izoli, moramo zato v največji meri izkoristiti, za vsaj minimalno korekcijo v razmišljanju o pravilnosti pristopa in  realizaciji taktičnih načrtov za posamezne tekme ter končno prilagajanje na travnato podlago.  Igralci, ki trenutno niso najbolj »in«, pa imajo tudi priložnost za popolno regeneracijo oziroma nabiranje dodatne pozitivne energije. Pomlad je tu, čeprav še vedno prehladna.

Posebej želim izpostaviti, da so nam domačini včeraj  lepo demonstrirali enostavnost in odgovornost  v zadnji liniji. Mislim, da trije igralci celo tekmo niso prešli sredine igrišča, problematične situacije pa so reševali tako, kot se jih mora, izbijanje žoge, ko druge izbire ni bilo, dolga podaja, namesto preigravanja, igra, ko se je dalo igrati in organizirati igro, v delu, kjer smo bili mi najtanjši. Preveč smo puščali prostora za organizacijo igre in naši zadnji liniji ni bilo lahko, zato tudi dokaj polna naša mreža.

 

Janez Zupančič

Trener članskega moštva

NK Zarica Kranj