Dobrih 14 dni je minilo od tega, ko smo v pravem športnem-nogometnem raju v Kidričevem, odigrali zadnjo tekmo v pripravljalnem obdobju, čeprav je bila načrtovana še ena tekma v Sežani. Prejete ponudbe iz Kidričevega (bivši, še lanski prvoligaš) se ni moglo odkloniti. Čeprav se trenutno nahajajo na 3.mestu drugoligaške lestvice, so ambicije Aluminija vedno zelo visoke. Drugi razlog je bilo zagotovljeno igranje na naravni travi, ki za nas vedno predstavlja dodatno nagrado. gabapentin side effects 5 igrišč z naravno travo, 1 veliko z umetno travo in še manjše (kot v ŠP Zarica) z umetno travo ter kvalitetna površina, ki se nahaja v Kidričevem, med garderobnimi prostori in glavnim igriščem, so sanje, čeprav bi takšne pogoje moral imeti pri nas vsak prvoligaš z mlajšimi selekcijami. Vsi drugačni pogoji s trenerskega vidika spadajo pod improvizacijo dela. Preprosta logika z vidika celotne vsebine trenerskega dela (s taktičnega vidika), pa je ta, da je permanentno delo na 1/2 igrišča) samo polovično. Če ni na razpolago še razsvetljave, je vse skupaj še tečje, kajti v amaterskem rangu tekmovanja igralci nimajo možnosti prihajati na trening v dnevnem času vsaj ½ letnega trenažnega procesa. Samo na ta način je mogoče zagotoviti kvalitetno in intenzivno delo, popolno prisotnost na treningih in vsebinsko realizacijo treninga. To bi morale biti temeljne zahteve v sistemu licenciranja, pri katerem se nekateri tudi znajdejo s pogodbenim zagotavljanjem dodatnih površin, pri tem pa se niti malo ne pomisli na igralce, ki se dnevno selijo iz lokacije na lokacijo.
Zato vsa priznanja in čast vodilnim v Aluminiju (in še kje v Sloveniji, vendar bolj redko), da so najprej poskrbeli za pogoje dela, šele nato pa začeli razmišljati o napredovanju v višji rang.
Prvič v tem letu nam je bilo omogočeno, da zaigramo na naravni travi, nasprotnik je bil več kot ustrezen. Tudi vreme je bilo idealno, igralna površina ustrezno pripravljena (ni bila sicer idealna, ampak vseeno več kot zadovoljiva), le mi smo bili »ubogi«, kajti imeli smo samo dva igralca za zamenjavo (1 vratarja in Roka Šmida, bivšega našega igralca, ki sedaj igra v Avstriji, vendar vedno vskoči na pomoč in tudi zelo aktivno trenira z nami, kadar nima obveznosti v Avstriji).
Manjkali so : Nazič-težave s hrbtenico, Rems-ponovno zbolel (v petek je bil sicer na treningu), Bernik (imel naj bi prav v času odhoda na tekmo, obveznosti zaradi vpisa na fakulteto) in Pihler (poškodovan). Manjkal je tudi kadet Stojkov, zaradi priprav na zelo važno prvo prvoligaško tekmo v Kranju, pa nismo iskali pomoči pri Triglavu za igralce na dvojni registraciji (Bojič, Peternelj in morda še kdaj že standardni Djukić). Vsaka zamenjava na bi prav prišla vsaj za 45 minut, potrebovali smo nadomestilo vsaj za del naših fantov, ki so morali odigrati vseh 90 minut, proti precej močnejšemu nasprotniku, saj si je ta lahko privoščil tudi večje število menjav.
Tekmo smo izgubili z 2:0, vendar pa je rezultat kljub uglednemu, višje rangiranemu moštvu vseeno previsok. Preprosto povedano so bile nekatere zadeve po starem (zapravljene priložnosti in prejeti goli). Nič ne pomagajo izgovori in opravičevanja. Nujno bo potrebno realizirati (upam si trditi) povsem jasna in preprosta navodila, kako se pravilno postaviti, kdaj pravilno odreagirati, najbolj enostavno odigrati, ne pa iskati najtežje rešitve, ki gredo običajno v našo škodo (prejeti gol). Treba je znati oziroma prevzeti odgovornost za stanje na igrišču, saj tam ni prisoten trener, ali kdo drug. Nepotrebno je iskati problem tudi pri drugem igralcu-soigralcu in vse bo veliko lažje in tudi boljše.
Veliko je bilo v soboto tudi tistega, kar smo znali že pokazati v kakšni celi tekmi, na večini pripravljalnih tekem pa najmanj polovico igralnega časa in to je tisto na katerem lahko gradimo in tudi nadgradimo z eliminacijo zapisanega v prejšnjem odstavku.
Malo pred te tekmo pa smo se soočili z nekaterimi morda tudi zanimivimi dogajanji znotraj ekipe. Prav tako pa je v minulem tednu odigrala prijateljsko tekmo Slovenska reprezentanca v Alžiriji. Prevladujoče optimistične napovedi (pravilno) je nato zasenčil zaslužen poraz. Dejavniki, ki viagra online jih je v enem izmed intervjujev po tekmi izpostavil selektor Katanec, dan kasneje pa tudi trenutno najbolj vroč igralec te reprezentance, igralec Salzburga, Kevin Kampl, so v širšem smislu in z določeno preslikavo zanimivi tudi za nas. Slednji je neposredno (čeprav še relativno zelo mlad igralec) opozoril na angažiranost posameznikov in moštva, selektor Katanec pa je bil povsem konkreten v danem intervjuju, zato v nadaljevanju navajam naslednje glavne misli, ki so v razvoju nogometne igre in z vidika pristopa odločilne in sicer[1] :
- »vsekakor so za poraz krive tudi pomanjkljivosti, ob katerih ne moremo preprosto zamahniti z roko
- to ni kritika, povedati želim le gola dejstva, ki nam morajo biti jasna. Včasih so prijateljske tekme koristne, ker nam pokažejo, koga in kaj imamo. Spet drugič pa so koristne, ker nam pokažejo, koga in česa nimamo. Tudi slednje je v nogometu treba vedeti,
- vsaka ekipa ima svoje omejitve in zelo koristno je, če jih čim bolje pozna in če se jim zna čim bolje prilagoditi. V Alžiriji se je predvsem pokazalo, da ena od naših omejitev ostaja pomanjkanje samozavesti in tudi dejanskih sposobnosti na individualni ravni,
- mi prave individualnosti nimamo, tako kot po navadi smo bili daleč od kakega preigravanja, ki bi spravilo v težave nasprotnikovo obrambo, ali česa podobnega.«
- v najlepšem mogočem pomenu tega izraza ostajamo obsojeni na to, da se moramo zanašati na 120-odstotno organiziranost in disciplino. Vedno smo se in očitno se bomo morali še naprej. Mi moramo delati, mi moramo garati,
- Septembra in oktobra bomo odigrali ključne tekme v naslednjem kvalifikacijskem ciklu in takrat bo pomembno, da bodo igralci čim bolje fizično pripravljeni, da bodo imeli čim bolj urejene klubske statuse ter za http://cialisdosage-reviews.com/ seboj temu primerne popolne poletne priprave«.
Opomba : opravičilo avtorju in selektorju vnaprej, če sem kakšno izvlečeno misel iz intervjuja, vsebinsko slabo prenesel, ali uporabil, čeprav sem osebno mnenja, da sem dejansko stanje v širšem smislu, samo še dodatno podkrepil.
Moje razmišljanje ne more biti v drugačni smeri. Nič ni potrebno skrivati, ali morda zavijati v celofan od tistega, s katerimi se je potrebno v vsakem trenutku (trening, prijateljska tekma, prvenstvena tekma) soočiti. To so dejstva mimo katerih v realnem življenju augmentin in dogajanju, ni mogoče iti in zato so mi tuja, čeprav sem bil kot igralec ustrezno vzgojen že na najnižjem osnovnem nivoju, potem pa so se zahteve samo še stopnjevale. Zato so mi nekatere zadeve preveč tuje, dolgoročno pa škodujejo samo igralcem in jih ovirajo pri njihovem razvoju.. Trener je dolžan zahtevati, igralci pa zahteve s svojimi sposobnostmi realizirati na najboljši možni način.
Prav zato je samokritičnost, večja mera samozaupanja v dejanske sposobnosti posameznika ter njegov odnos do dela ter spoštovanje soigralcev in vseh ostalih, ki so poleg moštva nujnost, za uspešno delo, pričakovane rezultate in res pravo kemijo v moštvu. Če tega ni, če prevladuje nesprejemljiva miselnost in ocenjevanje drugih namesto sebe in svojega dejanskega deleža-učinka, potem pride lahko najprej do razdora prav tam, kjer ne bi smelo (med akterji na igrišču).
Razvoj dogodkov v Kidričevem je jasno pokazal pot in možnosti. Za nasprotnika smo imeli moštvo z več izkušenimi prvoligaškimi igralci, ki imajo za seboj že tudi Evropske nastope (še vedno odlični vratar Murko, Drevenšek, Panikvar). Zagotovo drži tisto, kar sem takoj po tekmi povedal igralcem moštva. Ampak to je naša interna zadeva, ki jo moramo v kontekstu že napisanega znati izkoristiti. Na tej tekmi, je bilo kljub vsemu najslabše (ter škoda in slabo), da smo prejeli še drugi gol, tik pred koncem tekme in da kakšno čisto priložnost nismo izkoristili že v prvem in nato tudi v drugem polčasu.
Teden, ki je minil brez tekme in s skupaj petimi treningi na naravni travi v Športnem parku Zarica, pa je ponovno potrdil samo tisto, kar je že dolgo prisotno. Enostavno nekateri preveč manjkajo, na kar pa očitno ni mogoče vplivati. To pa seveda v ciklusu trinajstih tekem s poškodbami in s prepovedmi igranja, zaradi disciplinskih kazni, pomeni težavo oziroma problem, ki bo zelo krojil sestavo kvalitetnega moštva. Težko verjamem, da bomo s tako skromnim kadrom sposobni zdržati celo pomlad. Morda pa tudi.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj