Prvemu polčasu tekme 5. kroga v Tolminu, se lahko reče »to je to«. Zanesljivo, disciplinirano, odgovorno in na podlagi igre, smo zasluženo dobili ta polčas s 3:1.
Ni bilo enostavno. Najprej je nastal zaplet pri nas, saj eden od igralcev ni hotel zaigrati v prvi postavi, ker ni bil zadovoljen z igralnim mestom. Problem je bil hitro odpravljen. Osnovne zamisli – postavitve ni bilo treba nič spreminjati, vskočil je drugi in na igrišče smo odšli, z enakim ciljem. Odločno lahko napišem, da se bo žal potrebno soočiti z resnico, upoštevati to kar zahtevam. Povsem jasno se je pokazalo kakšni odnosi so veljavni-upravičeni, akterji-igralci pa so jih dolžni s svojimi sposobnostmi na igrišču realizirati. Druge poti ni in zato se ne sme pozabiti, da imamo že 11 prejetih golov (največ, ali najslabša obramba, kot znajo napisati nekateri), pri tem pa smo dosegli gol več, kot smo jih prejeli (najboljši napad, kot znajo napisati nekateri). Zato bi bilo naravnost povedano smešno, da bi ob tej res lepi zmagi spreminjal svoje mnenje in izpostavljal, da smo blesteče zmagali, ob dveh že doživetih porazih, pa zapisal, to so izgubili igralci. Ne. Naši problem in slabosti še vedno obstajajo in od njih ni mogoče bežati. To je pokazal že drugi polčas tekme v Tolminu, ko je začelo prevladovati zadovoljstvo nad vodstvom, del tistega, ki nas je krasilo prvi polčas in že nekatere tekme v pripravljalnem obdobju ter v tem delu prvenstva, smo bili pod velikim pritiskom, z možnostjo, da domačini tudi izenačijo.
Zmagali smo več kot zasluženo. Vodstvo v prvem polčasu bi moralo biti celo višje. Ekipa je delovala homogeno, tekaško na ustreznem nivoju, predvsem organizirano in disciplinirano. Domačini so bili praktično brez možnosti in tudi žoga v naši mreži je bolj rezultat naše slabosti v fazi pokrivanja igralca, kot pa kaj drugega.
Naši fantje si kljub vsemu zaslužijo čestitke za 2.polčas. Še vedno je bilo na igrišču nekaj posameznikov, ki so bili sposobni preprečiti najhujše in zato kljub absolutni premoči domačih, ni prišlo do izgube točke, ali točk.
Seveda je celotno, za nas tokrat pozitivno dogajanje proti kvalitetnemu nasprotniku zelo pomembno iz več zornih kotov (trenerskega in igralskega). Igra moštvo in ne posameznik, zato delitve na napadalce in obrambne igralce ne priznam. Ko imamo žogo organizirano napadamo vsi, ko se branimo, se organizirano branimo vsi in pri tem poskušamo maksimalno odgovorno in disciplinirano ter v okviru dejanskih sposobnosti posameznika, dati kar največ. Uvrstitev igralca v začetno postavo je zanj največje priznanje , zato ga je potrebno samo izkoristiti, najprej v tedenskem procesu vadbe in potrditi na tekmi. Nezamenljivih igralcev ni. Včeraj smo imeli zelo močno klop.
Zakaj trepetati za zmago, v takšni tekmi (prvem polčasu), kot je bilo včeraj, zakaj na lahek način prejemati gole, kot se dogajalo v vseh preteklih tekmah, ko pa je mogoče na podlagi upoštevanja dejanskih sposobnosti igralcev, moštvo sestaviti tako, da vsaj na tem tretjeligaškem nivoju, vedno zaigramo tako, da se nam ni potrebno nič sramovati. Dokazi so jasni in samo na teh negativnostih (slabostih) lahko poteka naše nadaljnje delo v procesu vsakodnevne vadbe, kjer pa so odnosi in zahteve z moje strani že dolgo znani, učinki igralcev in moštev pa tudi. Brez evforije, užival sem prvi polčas.
Zato ne priznavam odnosa in samosvoje igre, ali nepravilnega postavljanja igralcev v določeni fazi igre (zaradi načina igre domačih, po našem vodstvu), ampak pošteno borbo, do zadnjega atoma moči. Nič drugega ni bilo potrebno, kot dobro stati in manj »se igrati«. Da bomo nekoliko padli je tudi povsem razumljivo, zato je potrebno takrat igrati še bolj enostavno (pametno), ne pa iskati težave v nepravi smeri.
Krivično bi bilo posebej izpostavljati posameznike, pri takšni zmagi. Bolj pomembno je, da poskušamo s hitrimi koraki odpraviti tiste zadeve, ki jih lahko glede na razpoložljivi igralski kader in s tem bomo dosegli še korak naprej. Morda ne na lestvici zagotovo pa v zanesljivosti v igri, na vsaki tekmi in prepoznavni igri. Veliko je zamujenega od 1.julija dalje (začetek priprav), zato moramo ostati na trdnih tleh in v tej fazi ne izgubljati nepotrebne energije v napačni smeri. Velikokrat v procesu vadbe izpostavim realne dokaze in primerjave, ker pa za domače tekme obstoje video dokazi, je vse skupaj še veliko lažje komentirati. Predvsem pa je potrebno verjeti in znati razlikovati, kaj je prav in kaj narobe. Ni dvoma, da so prisotni različni pogledi, jih tudi cenim, če niso pristranski, navijaški ter v nasprotju z razvojnimi trendi oziroma razvojem mladih igralcev. Ni mogoče mimo določene (taktične) neinformiranosti in znanjem igralcev, ki bi ga morali že imeti iz zaključenega osnovnega razvoja, v 10-letnem obdobju.
Ker pa s temi igralci nekaj časa v članskem moštvu (pred tem pa z nekaterimi eno sezono v mladinski ligi pri NK Triglav), sedaj delam v NK Zarica jaz, pa ni dvoma, da so to moji cenjeni učenci. Drugih nimam, niti jih ne iščemo. Razpoložljivi igralski kader, s katerim razpolaga trener, je vedno najboljši. Zaman je »stokati«, kaj bi bilo, če bi imeli še tega in ….tega. Nadaljnjo pot lahko iščemo samo s ciljem : igrati tako, kot smo odigrali prvi polčas v Tolminu, opustiti druga razmišljanja, trdo delati in na podlagi tega uživati.
Prijetno je bilo včeraj v Tolminu in ob takšnem pristopu bodo podobne scene še prisotne. Že v naslednjem krogu (nedelja) bo nova priložnost za dokazovanje.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj