Neobremenjeno smo šli v to tekmo, zavedajoč se kdo je naš nasprotnik. Zagotovo pa v ozadju ni bilo direktne predaje, saj bi bilo v tem primeru boljše ostati v Kranju. Na pot smo odšli še nekoliko oslabljeni, brez dveh standardnih igralcev, ki sta v prvem spomladanskem krogu zaigrala v začetni postavi, dodatno pa sta zbolela še dva rezervna igralca tako, da je na pot odšla mala četica.
Odsotnost igralcev in tudi določene slabosti v nekaterih tekmah, vključno s prvo prvenstveno spomladi je zahtevala tudi prerazporeditve igralcev in tako se je npr. Šmid moral preseliti iz napada na položaj centralnega branilca.
Kljub še malo nasmeha (posmehovanja) v garderobi pred tekmo, ali bodo vse te spremembe res držale, je igrišče pokazalo in potrdilo svoje.
Zato ob tej zmagi res čestitke vsem, ki so bili na igrišču za odgovorni pristop na vsakem igralnem mestu od prve do zadnje minute, proti odličnemu nasprotniku.
Še enkrat se je pokazalo, da se odloča na igrišču, riziko pa ob porazih in nepravilnih odločitvah tako in tako nosi vedno trener.
Nauk iz včerajšnje zgodbe je zato jasen. Ni opravičevanja, ni alibijev. Ko si na igrišču je treba pokazati znanje v vseh zahtevanih nogometnih razsežnostih.
Ta zmaga naj bo zato dodatna potrditev tistega kar se zahteva. To pa je realen pristop in maksimalna angažiranost, ne glede na nasprotnika. In če je to vedno prisotno v glavi igralca potem ob približno enakovredni konkurenci, ni dileme, kako se lahko tudi preseneti. To je bilo izpostavljeno tudi včeraj, pred odhodom na igrišče in fantje so na igrišču tudi realizirali, na najboljši možni način, ob odličnem sojenju sodniške trojke.
Začetek pa je bil zelo težak. Domačini so nas potisnili povsem na našo polovico, si priigrali kar nekaj zaporednih kotov, iz katerih so bili zelo nevarni. Ta pritisk smo zdržali in ko smo prvič resno zapretili, so tudi Ankarančani morali več pozornosti posvetiti nam. Tudi mi bi lahko povedli že v prvem polčasu (in na tujem proti takšnemu nasprotniku je kar nujno zadeti, če želiš kakšno točko), ampak najvažnejše je bilo, da smo uspeli zdržati in preprečiti številne nevarne napade domačinov.
Drugi polčas je bila slika na igrišču podobna prvemu. Domačini odločni, da zmagajo in se ponovno uvrstijo na vrh lestvice, mi prav tako odločni odgovorno nadaljevati igro iz prvega polčasa, s tem, da mora biti več koncentracije v zaključku napada, saj se na tujem in proti takšnemu nasprotniku redko ponovi več pravih priložnosti. Sprva ni kazalo, da lahko dosežemo gol, nato pa je res sledila akcija, ki se ji lahko samo zaploska. V kombinaciji iz »prve«, v polnem teku na desni strani, globinski podaji v prazen prostor in ostrem predložku Pirca, je Šujica na drugi stativi utekel pred obrambnega igralca in zasluženo smo se vsi veselili vodstva.
Popuščanja ni bilo tudi po našem vodstvu, z ene in druge strani. Domači še vedno maksimalno motivirani za preobrat, naši pa najmanj za zadržanje doseženega. Uspelo je. Tik pred zaključkom, je bila dodana še pika na »i«, ko je Peternel po slabo izbiti žogi domačega vratarja, skoraj s sredine, po tleh še drugič zadel domačo mrežo.
Več k napisanemu je težko dodati, razen resničnega notranjega zadovoljstva, da se je tako izšlo, proti tako kvalitetnemu nasprotniku in zato bo mogoče v nadaljevanju našega skupnega dela in nadaljevanju prvenstva, še lažje uresničiti vse zahtevano. Enostavno je potrebno nekatere »priučene« zadeve eliminirati in če fantje to pozitivno sprejmejo, kot so včeraj, potem se bomo lahko še večkrat poveselili. Drži, kar je po koncu tekme izjavil eden od igralcev : »že dolgo se nismo veselili«. Zato pa je bilo včerajšnje veselje zasluženo, čeprav je končni rezultat v določeni meri tudi presenečenje. Zanj pa so poskrbeli igralci, ki so bili na igrišču s homogenim in odgovornim pristopom ter kvalitetnim odzivom na igro nasprotnika. Fantje so igrali in včasih je manjkala samo še kakšna boljša podaja, ali zaključek, kljub nenehnemu pritisku domačinov. Naša (moja) skrivnost pa ostaja o dodanih vrednostih v včerajšnjem moštvu, čeprav bi bilo nekorektno izpostavljati posameznike, kajti včeraj je zmagalo moštvo, s posamezniki, od katerih pričakujem iz dneva v dan še več.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj