Čeprav nisem več aktiven na trenerskem mestu, je razumljivo, da mimo nogometnih dogajanj ne morem. Dogajati se je začelo takoj po končanem jesenskem delu prvenstva, na vseh nivojih. Kljub mnogim bolj udarnim novicam in dogodkom, si posebno pozornost tokrat zaslužijo potencialni novi drugoligaši. Zakaj ? Predvsem zato, ker so s svojo pravočasno aktivnostjo pokazali pravilno pot kadrovanja. Čeprav so še tretjeligaši, čeprav imajo za osvojitev napredovanja dokaj zaostreno konkurenco (v vseh štirih ligah : Center, Zahod, Vzhod in Sever), so vodilni tretjeligaši odločno krenili v formiranje še kvalitetnejših moštev, moštev, ki naj bi bila konkurenčna tudi v višjem, drugoligaškem rangu. Pri tem nekateri gledajo še dlje in že pol sezone, pred zagotovitvijo napredovanja, napovedujejo pohod do najvišjega ranga. Pravilno in upravičeno, kajti to je največji motiv za igralce in nogometno okolje, v katerem delujejo. Zagotovo v te smislu klubski funkcionarji vzporedno trdo delajo na področju krepitve finančne stabilnosti klubi in izboljševanja vseh drugih pogojev, ki so najbolj potrebni, da bo igralski kader, vključno s trenerji imel zagotovljene najboljše pogoje za delo. Sicer pa za moštva, ki želijo napredovati iz 3.SNL v 2.SNL, z vidika infrastrukturnih pogojev ta problem ne obstaja.
Kandidati za napredovanje so namreč nekdaj dokaj ugledna prvoligaška moštva : Nafta, Beltinci in Mura (trenutno zaseda 3.mesto v vzhodni ligi), Tabor in Jadran Dekani, v 3. zahodni ligi (v tej ligi nastopata tudi nekdanja prvoligaša Izola in Ajdovščina, tudi z nastopi v Evropi), Ilirija in Bravo (še zelo mlado moštvo na nogometnem zemljevidu, zato ga seveda ne moremo šteti med prvoligaše, kamor pa spadajo drugi omenjeni iz te lige), v 3-ligi-Center, v kateri pa so nekdanji prvoligaši še : Ivančna Gorica, Zagorje in Rudar Trbovlje. V 3.ligi-Sever premočno vodi Maribor B, sledi mu Rogaška, bivša prvoligaša pa sta Korotan in Dravograd. Med vsemi naštetimi ima infrastrukturni problem samo NK Bravo, saj igralne površine, ki jih ima na razpolago niso klubske. Vendar pa pri njih ta problem dejansko ne obstaja. Motivirani in poslovno usmerjeni prvi človek kluba g. Darko Klarič bo brez problemov zagotovil optimalne pogoje, kar se je pokazalo že v tem prehodnem zimskem obdobju, na vseh področjih, ki sem jih izpostavil.
Užitek je spremljati ta dogajanja, kajti takšna pot, je edino pravilna pot. Zato tudi ne preseneča, da so nekateri izmed klubov deležni tudi velike medijske pozornosti. Upravičeno. Imajo vse kar je potrebno za delo z igralci, imajo ustrezno kadrovsko strukturo na vodilnih položajih kluba. Naloge so ustrezno razdeljene in skoraj zagotovo imajo trenerji opravka samo s tem kako bi na najboljši možni način pripravili moštvo in s tem izkoristili ponujeno priložnost. Namreč v sezoni 2017/2018 bo 2. liga štela 16 klubov, v katero bo vstopilo neposredno kar 8 novih moštev, vsi prvaki štirih tretjeligaških lig in tudi vsi drugouvrščeni iz teh lig.
Ob velja posebej izpostaviti del izjave trenerja tretjeligaške Mure Gaborja, v EkipiSN[1], ki je dogajanja v tekočem prestopnem roku, povzel z naslednjimi besedami : »vse poteka po predvidenem programu. Igralci so nadvse zagnani, pristop do dela je takšen, kot si ga lahko samo želim. Na najvišji ravni, prijetno so me presenetili. Ozračje v moštvu je prav tako odlično, tako da vsekakor imamo dovolj razlogov za zadovoljstvo. Tudi zato ker nam klub omogoča vse, kar potrebujemo za kakovostne priprave«. Komentar ni potreben. Samo kompleksen pristop in s tem vzpostavljeni ter realizirani vsi potrebni pogoji, je garant za napredovanje, uspeh in dolgoročno stabilnost kluba.
Povečanje klubov v 2.ligi je smiselno. Vse hitreje se bo izoblikoval določen krog moštev, ki bodo predstavljali najkvalitetnejši del ligaškega tekmovanja. Ta del pa zaradi trdne podlage ne bo imel problemov tudi z nadaljnjim napredovanjem v najvišji, prvoligaški rang, z nobenega vidika, finančnega in infrastrukturnega.
Škoda pri tem pa je, da vodstvo NZS ne spregleda in ne poveča število moštev v 1.ligi. Povsem jasno in nedvoumno je, da je vrh te lige tako kot v tujini, v najkvalitetnejših ligah zelo prepoznaven in se vrti že dolga leta v zelo ozkem krogu. Pri nas pa se prav po koncu te sezone (2016/2017) lahko zgodi, da bosta skromno prvoligaško tekmovanje zapustili dve moštvi (Radomlje in Aluminij), ki imata najboljše infrastrukturne pogoje za delo igralci (številna zelo kvalitetna igrišča z naravno travo). Ali so res potrebni »gala« garderobni prostori in predpisano število sedežev na pokriti tribuni ? Za kvaliteten (in hiter-sodobni) nogomet so primarne nogometne površine. Zagotovo pa je tudi, da NK Radomlje in NK Aluminij, ne bi še nekaj let napovedovala preboj v Evropo (kot npr. NK Zavrč, ki ima tudi izjemne pogoje za vadbo in igranje tekem, razen tega pa tudi ugleden stadion za slovenske razmere). Ni potrebno, da vlečemo kakršnekoli primerjavi s sosedi (Hrvaška, Avstrija). Imamo lahko svoj model, ki bo omogočal številnim mladim igralcem po zaključku mladinskega staža, hitrejšo in predvsem bolj motivirano vstop v kvalitetnejši rang. Kvalitetni razkorak med 1. in 2.ligo se iz leta v leto povečuje, razlike znotraj same (katerekoli) lige pa bodo vedno obstajale.
Skrajni čas je, da bi licenčne komisije (podobno, kot v tujini), objektivno preverile dejanske (ne pogodbene) infrastrukturne pogoje, jih omilile pri pomožnih prostorih (garderobe) in zelo zaostrile glede igralnih površin, razen tega pa zahtevale finančno pokritje za leto vnaprej, v vseh državnih ligah. Le na ta način bo zagotovljeno, da se bo nogometni del posvetil izključno nogometu in delu, organizacijski del kluba pa tistemu, kar poleg osnovnih nadomestil igralcem, šteje v nujni pripomoček (sredstvo) in pogoj za nemoteno delo na igrišču. Pri tem je tudi za Slovenijo povsem jasno, da se večina klubov ne more primerjati z Mariborom in Olimpijo, vendar pa v okviru svojih zmožnosti lahko predstavljajo veliko konkurenco obema, predvsem pa realno (njihovo) razvojno pot.
Osebno sem mnenja, da večina potencialnih novih drugoligašev razmišlja v tej smeri, kajti sicer bo prevladalo : plesala je samo eno poletje.
Zaključil pa bom z mojim nekdanjim klubom NK Zarica. Končno je bilo mogoče prebrati, da se je moštvo s pomočjo soseda Triglava močno in ustrezno kadrovsko okrepilo. Potrebno je prišteti še Domžalske okrepitve (Rems, že bil v Zarici, Ivkič in Šušnjara). Nekaj igralcev, ki so jeseni že igrali za moštvo Zarice, imajo že nekajletne drugoligaške izkušnje ( E.Beganovič, Guberac Burkeljca, Jogič). Številni mladi, ki so jeseni prvič pridobili že prepotrebne drugoligaške izkušnje (Božič Kimovec, Primožič, Istenič, Hajdarevič), pa je zagotovo garancija, da bo Zarica bolj »letela«, naprej in nazaj, bolje skakala v napadu, sredini in obrambi ter igrala agresivneje, na vsakem delu igrišču. S tem pa na bo nobenega problema najmanj zadržati trenutno mesto na lestvici, kar zagotavlja nadaljnje igranje in utrjevanje drugoligaškega staža (nekaj igralcev je tudi odšlo, kar je bilo mogoče prebrati v uradnih registracijskih zapisnikih NZS. Če sta ostala še Kotnik in Galič, bo konkurenca za moštvo še večja, to pa bo še bolj prispevalo h kvalitetnim in boljšim nastopom, kot so bili jeseni, čeprav po svoje jesenski garnituri iz določenega vidika, ni kaj oporekati. Bilo je preveč različnih dejavnikov, ki so prispevali k temu, da je bilo moštvo nekajkrat za milimeter prekratko in za kakšno točko več. Vendar pa glede na vsa dogajanja tekom celotne jeseni, sicer skromni izkupiček ter zmaga v zaostali tekmi z Veržejem, zagotavlja ob tem kadrovanju spomladanski razcvet.
Končno bo interesno sodelovanje v ožjem okolju zaživelo. To je prednost in odločitev, ki dovoljuje samo pozitivna športna razmišljanja. Triglav bo lahko sistematično zagotavljal kaljenje številnih mladih igralcev v zahtevnem ligaškem tekmovanju in s tem na najbolj racionalen način zagotavljal ustrezno igralsko strukturo, v najvišjem rangu. Globalizacija, ki je globoko posegla v nekatere klube, bo lahko obšla oba kluba. Zato trenutno ostane samo še, da bo klubsko vodstvo Zarice zagotovilo druge nujno potrebne pogoje za delo na igrišču, kar bo po stabilizaciji članskega moštva in poceni pridobitvi igralskega kadra, moralo postati stalna in prioritetna naloga.
Nogometna pomlad bo zanimiva v vseh pogledih in na vseh ravneh, do 1.lige. Določeni vidiki globalizacije na nogometnem področju so zanimivi. In morda bo sledil še kakšen prispevek, na tej spletni strani. Kar nekaj indicev glede perspektive slovenskega nogometa je bilo izpostavljenih tudi na PRO seminarju, v mesecu januarju 2017, v Portorožu. Trenutna dogajanja, ki jih je mogoče zaslediti v medijih, so (bodo) morda dolgoročno res postala pomembna. Zato bo smiselno temu članku, v prihodnje namenjeno tej problematiki še nekaj pozornosti, tudi na tej spletni strani.
Janez Zupančič
Višji nogometni trener
[1] »Nič skrivalnic ali alibijev : del izjave trenerja NK Mura Zlatka Gaborja : EkipaSN, četrtek 23.februarja 2017, stran 10.