S sobotno tekmo proti Olimpiji, na odličnem igrišču na Bledu, smo zakorakali v obdobje, ki je krajše od 1 meseca, do začetka prvenstva v 2.SNL. To bo prva sezona NK Zarice na drugoligaškem nivoju in prav gotovo tudi zelo pomembna, za nadaljnji razvoj uspešne nogometne poti NK Zarica, gledano z vidika članskega moštva.
Začeli smo 1.julija in vključno do sobote smo opravili skupaj samo 6 lažjih treningov ter odigrali kar 4 prijateljske tekme, vse s prvoligaši, kajti tudi četrtkovo tekmo z NK Roltek Dob štejem v to kvoto, saj je znano, da so si Dobljani ta status že večkrat priborili in potem odpovedali možnost igranja v 1.ligi.
Kako oceniti to kratko pripravljalno obdobje. Slabo z vidika možnosti ustrezne priprave za novo sezono in odlično, glede na naše nasprotnike. Vsi, ki so igrali večino tekem, so na ta način ogromno pridobili. Z ozirom na dosežene rezultate pa tudi ni bilo slabo, saj beležimo dve zmagi in dva poraza. Najbolj pomembno je namreč to, da smo s t.i. novimi igralci, vključno s prisotnimi dosedanjimi (nekateri še uživajo na morju), uspeli vsako tekmo dokončati brez problemov, razen prve proti Borcu iz Banja Luke, v kateri je bilo potrebno v zaključku tekme aktivirati tudi vratarja (v tem obdobju pa nismo npr. prejeli nobenega gola). Z odigranimi tekmami pa se je tudi že dalo dobiti dober vpogled v kvaliteto novega igralskega kadra in ocena je z vidika naših dejanskih potreb lahko zadovoljiva.
Nobenega dvoma ni, da se takoj po zmagi v kvalifikacijah in usmerjanju v drugoligaško sredino, ni bilo mogoče zadovoljiti z obstoječo, številčno skromno kadrovsko zasedbo. Prevečkrat je bilo že napisano, da smo res več kot odlično izvlekli, glede na stanje (kadrovsko, vključno še z grožnjo s kartoni, boleznimi in poškodbami), kar pa je za višji rang absolutno premalo. Pri tem druge potrebne zahteve višjega ranga, z nogometnega vidika, izpuščam.
Formula, ki je bila praktično pogoj za nadaljevanje dela (najmanj 18 igralcev + 2 vratarja), je nujnost. S tem je namreč dana možnost, da selekcioniramo 2 igralca za 1 igralno mesto, pri čemer pa mora določeno število igralcev imeti univerzalne sposobnosti-možnost prerazporeditve na več igralnih mest.
Tega v dosedanjih tekmah nismo še mogli realizirati. Povsem jasno sliko pa je bilo mogoče dobiti, kje smo z razpoložljivim igralskim kadrom (tudi vključno s tistimi, ki še manjkajo), glede osnovnih zahtev :
- osnovne pripravljenosti,
- hitrosti teka in hitrosti igre z žogo ter
- agresivnosti v igri.
Tekma z Olimpijo in določena obdobja tekme z NK Roltek Dob (ta je nastopil proti nam s precej neznanim moštvom) je naše slabosti (razlike), v teh segmentih dovolj jasno odkrila. Žal so to dejavniki, ki spadajo med povsem individualne sposobnosti, neodvisne od trenerja, ki pa jih je seveda možno v procesu treninga dvigniti na višji nivo.
Taktični vidik izpolnjevanja zahtev v igri razumljivo izpuščam, kajti objektivno je dejstvo, da je bilo realizirano več dobrega, kot slabega in zagotovo smo že pridobili nekaj tistega, kar potrebujemo, nekaj pa skoraj zanesljivo še bomo, saj nas lahko le ostra konkurenca znotraj moštva pripelje na ustrezno in uspešno tekmovalno pot. Privilegijev oziroma garantiranih igralnih mest ni in ne more biti, kajti cilj oziroma namen zgoraj izpostavljene kadrovske zahteve (18 + 2), je samo eden in sicer : formiranje moštva, v katerem bodo le minimalne razlike v vseh nogometnih sposobnostih med vsemi razpoložljivimi igralci. Če smo v 3. ligi lahko še zamižali na določene pomanjkljivosti in uspešno premostili določene slabosti, se z vsakim višjim rangom zahteve stopnjujejo. Sodobni trendi v nogometni igri so jasni, dnevno vidni na TV in temu se je potrebno stalno približevati, upoštevajoč, kje se nahajamo mi in kakšne imamo dejanske možnosti, da se temu čim hitreje približamo. Olimpija je včeraj proti nam določene dejavnike v igri (zgoraj omenjeni) dovolj jasno prezentirala vseh 90 minut.
Ker pa smo znali v teh tekmah izvleči tudi veliko dobrega, morajo biti že odigrane tekme samo še dodaten motiv za garaško delo vseh igralcev na treningih, saj nas bo le to pripeljalo na ustrezen in pričakovan nivo. Da to ne bi izvedli, ne dvomim. To je naloga in obveznost nas trenerjev, verjamem, da tako razmišlja in bo zahtevalo tudi vodstvo kluba. Igralci pa se morajo tega enostavno zavedati, da je treba nepozabne trenutke in uspehe v minuli sezoni pozabiti (ostajajo le še lep spomin) in se povsem osredotočiti na novo sezono. Če se sam ozrem v preteklost z nogometnega (igralskega in trenerskega) vidika, je bilo vedno jasno samo eno : dejanski počitek po končani sezoni je trajal največ 15 dni, priprave za novo sezono, z vsemi igralci, so se ne glede na rang in starostno kategorijo začele 1.julija, in le redko se je lahko zgodila kakšna odsotnost, do začetka prvenstva. Igralci v glavnem s splošno pripravljenostjo, za začetek priprav niso imeli problemov.
Trenutno stanje je precej daleč od tega. Zaradi tega ni potreben še noben pesimizem. Stanje v katerem se nahajamo je potrebno izkoristiti. Kar preveč postajamo interesantni za številne igralce. Smo pa previdni, vendar bomo previdni le do te mere, da strukture moštva ne bomo porušili. Znotraj te strukture pa klub vsemu dodali potrebno in zahtevano za višji rang. Pri tem pa bo edini kriterij, dejanska sposobnost in učinek (še bodo prijateljske tekme), ne pa morda kakšna sekundarna zadeva, ali celo privilegij, grajen na nerealnih dejavnikih. Že odigrane tekme (tudi včerajšnja je kljub dejanski utrujenosti naših igralcev-3 težke tekme v 5-ih dneh) so pokazale dovolj in to moramo (bomo) izkoristili, za nadgradnjo moštva.
Z največjim motivom gremo naprej.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj