V 1.krogu nove 3.SNL-Center, ki je bilo odigrano v soboto 23. avgusta, smo zaradi obilnega deževja in poplavljenega igrišča, ostali brez tekme in s tem tudi do določene primerjave z vsemi drugimi moštvi v ligi. Predvsem pa se je takoj porušil ritem igranja tekem in posledično potrebnih obremenitev v procesu treninga.
Datum igranja preložene tekme je že določen, to je četrtek 28.avgusta. Upam, da bo vreme tokrat le boljše, čeprav npr. napovedi za (lepo) nedeljo, že niso držale. Vse pa kaže, da bo narava kar v precejšnji meri posegala v urnik igranja. Posebej bo to veljalo za nas, kajti bližina Save in sama lega igrišča, ob obilnih padavinah, še bolj prizadeneta igrišče oziroma igralno podlago, ki je hitro in v precejšnjem obsegu poplavljena.
Vendar pa to ni osrednji problem. Več težav nam povzročajo pogoji in s tem možnosti za tekočo vadbo. Tako se je zgodilo, da smo včeraj prvič v tej sezoni in popolni udeležbi koristili celotno igrišče (in ga tudi zaradi mokre podlage, tudi poškodovali) in s tem vsaj v manjši meri, v igri na dva gola nadoknadili sobotni izpad. Ampak to je bil samo 1 trening, mi pa jih moramo opraviti do zaključka jesenskega dela še veliko, na celotni površini igrišča. Ta problem bomo morali premostiti z iskanjem nadomestnih površin pri bližnjih sosedih, kajti moštvo z ambicijami to nujno potrebuje, Športni park Zarica, s sicer že prenovljenim pomožnim igriščem, namreč druge možnosti ne omogoča.
Veliko strpnosti bo potrebno, veliko bo potrebno improvizirati. Dejstvo je, da druge alternative ni. To je velika slabost, zato je potrebno vsak trenutek izkoristiti za prepričevanje igralcev ter soočanjem s trenutnimi pogoji. Vse to (izboljšanje razpoložljive infrastrukture) se bo enkrat zagotovo obrestovalo in zato mora biti tekoče stanje samo še dodatni motiv za uresničitev pričakovanj, od tega novega moštva.
Ker imamo poleg tega še (pre) skromen (številčno) igralski kader, je toliko pomembnejša zavest vsakega igralca, da mora (je dolžan) na vsakem treningu in tekmi, iztisniti iz sebe maksimum. Dovolj je (in bo) možnosti za regeneracijo po tekmi, ali težjem (suhoparnem) treningu, zato morajo resnično odpasti vse kalkulacije, vsa napačna razmišljanja (in morda še prepričanja) določenih igralcev. Cilj je jasen. Pot do uresničitve pa še bolj, vendar pa ta ni mogoča brez aktivnega (fizičnega in miselnega pristopa) vsakega posameznika.
Samo s takšnim pristopom in odnosom je mogoče uspeti. Že prvi krog, ki so ga odigrala vsa moštva je dovolj jasno pokazal, da so presenečenja možna in da so v tej ligi moštva s podobnimi razmišljanji, kot naše. To so že potrdili z doseženimi rezultati, nas pa ta izpit še čaka v četrtek, proti prav gotovo motiviranemu moštvu iz Kočevja, ki v pripravah na tekmo z nami, ni izpustilo tudi ogleda naše pokalne tekme v Odrancih.
Vloga favorita je lahko prijetna, vendar pa je le zadeva na papirju. Javno je sicer tudi prijetna, realno pa svojo potrditev dobi šele na igrišču.
Odigrane prijateljske tekme ter zadnja pokalna tekma v Odrancih, so pokazale, da imamo kljub manjšemu številu igralcev, še precej rezerve v igralcih, ki so se v pripravah izkazali in v Odrancih npr. niso bili v kadru. Prav zaradi tega ni možnosti za nobeno popuščanje, ali kalkulacijo. Ta se prehitro »prime«, škoduje pa lahko samo posamezniku in izgubi pozicije v udarni enajsterici.
Sinočnja predstava Maribora v kvalifikacijskem nastopu za ligo prvakov, je samo še potrditev kako je z maksimalnim pristopom vseh igralcev, v vseh fazah igre, mogoče doseči tisto, v kar mnogi niso verjeli, po prvi odigrani tekmi v Mariboru. Zgodilo pa se je prav to. Mariborčanom se je s takšnim pristopom vse izšlo, domači Celtic pa je že s kalkulacijami v prvenstveni tekmi (brez 10 igralcev so doživeli poraz), predstavljal povsem neprepoznavno moštvo, v katerem so se vsi poskusi posameznikov izgubili, ob naletu na odlično postavljeno Mariborsko zasedbo. Čeprav ni mogoče izpustiti v pozitivnem smislu nobenega igralca Maribora, pa bi kljub temu najprej izpostavil Tavaresa in Mendya, ki sta sestavljala zelo kvalitetno prvo obrambno linijo, onemogočala igranje njihovih centralnih branilcev in prisiljevala določene igralce v težke napake (in s tem učinkovito igro srednje vrste ter zadnje linije), ki so iz minute v minuto vnašale vse večjo negotovost v domače vrste, predvsem pa je bila igra Celtica, v primerjavi z igro v Mariboru, daleč od igre, v kateri kombinatorike praktično ni bilo. Igral je Maribor, čeprav so bodo spet našli nekateri in izpostavljali priložnosti domačih.
Res je ob tem uspehu težko ocenjevati vlogo vsakega posameznika, od vratarja Handanoviča naprej. Razen samega (kratkega) začetka, je bilo mogoče dokaj mirno spremljati uspešni Maribor ter zasluženo uvrstitev v Ligo prvakov. Ta jim s finančnega vidika zagotavlja miren nadaljnji razvoj.
Ni potrebno pametovati, sedaj oziroma po končani tekmi in uspehu Maribora. Toda kdor je spremljal izjave igralcev in
strokovnega vodstva, pred odhodom v Glasgow, je lahko zasledil polni optimizem, ki se je nazadnje tudi uresničil, z izjemno 90-minutno angažiranostjo vseh na igrišču in ob njem. Čestitke so premalo, Maribor postaja stalnica, Maribor postaja vzor, Maribor je trend, ki ga je (bo) potrebno v vseh pogledih vkalkulirati. Iskrene čestitke vsem igralcem in tvorcem tega Maribora.
Ker igramo nogomet v Sloveniji, boljše podlage za vsak tekmovalni nastop, ki nekaj šteje, prav gotovo ni. Igrišče skoraj vedno daje pravi odgovor, samo igrišče je prostor za dokazovanje.
Takšna tekma, takšna predstava na igrišču, naj bo tudi naša usmeritev, na vsaki uradni tekmi, ki jo moramo v tem jesenskem delu igrati, pri čemer pa ima prva prvenstvena še posebno vrednost.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj