Brskanje po obsežnih nogometnih arhivih (neurejenih, nikoli ni bilo posebnega časa za to), je odkrilo tudi pismo, ki je priloženo. Naravnost prijetno je, po toliko letih prebrati zahvalo, takrat še mladega nogometaša, sicer vsestranskega športnika, hiper aktivnega Roka Predaniča, danes zelo uglednega atletskega treniranja.
Skupaj sva bila pri Olimpiji, v mladinskem moštvu. Jaz trener, on trdno odločen, da postane nogometaš. Njegova prizadevnosti, volja in želja, je bila nadpovprečna, daleč pred vsemi. Izjemne atletske sposobnosti in prirojena hitrost, so mu ob takrat še pomanjkanju tehničnih sposobnosti omogočile, da je bil stalo poleg, meni osebno pa še v veliko pomoč, saj je s svojo aktivnostjo poskrbel, da so kvalitetno in brez popuščanja delali tudi vsi drugi. Imeli smo odlično moštvo, odlične posameznike, ki so kasneje zelo zaznamovali Slovenski nogomet. Jasmin Handanović, Muamer Vugdalić, Suad Fileković, priključevati pa se je začel tudi 3 leta mlajši Milivoje Novaković, so bila osrednja imena, med katerimi se je znašel tudi Rok Predanič. Osvojeni naslov mladinskega državnega naslova ter zmaga tudi v mladinskem pokalu Slovenije, sta bila takrat vrhunec te generacije. Dolgo nismo ostali skupaj, kajti trenerska pot me je vodila v Triglav Kranj.
Prav zato me je takšno pismo prizadevnega nogometaša, sedaj zelo uglednega atletskega trenerja Roka Predaniča, danes zelo ganilo in odločil sem se, da ga objavim v izvirniku.
Smo v časih, ko imajo besede, ki jih je takrat zapisal mladi Rok, danes še večjo vrednost in veljavo.
Zadovoljstvo se je spomniti, s kakšnimi nogometaši-mladimi osebnostmi sem imel opraviti. Čeprav ni uspel kot nogometaš, pa je na vseh ostalih področjih, predvsem pa atletiki postal osebnost, ki jo z vidika njegovega dela in prispevka k športu (predvsem atletiki) tekoče spremljam. Prav veseli me, da je tako (nadpovprečno) uspešen.
Zagotovo bi bil lahko tudi zelo dober nogometaš. Premalo časa sva sodelovala, da bi ob drugih njegovih sposobnostih, nekoliko dvignila še tisti nujni (nogometni=tehnični del), potreben za vrhunskega nogometaša. Gledano z današnjega časa, bi bil idealen desni krilni igralec, ali pa zadnji desni krilni igralec.
Njegovo pismo-zahvala je v nadaljevanju, v priponki. S tem ko ga objavljam, se vsebina ne bo zgubila. Zgubil, ali pa založil pa ga ne bom več tudi sam. In z zadovoljstvom, ga bom še kdaj prebral.
Janez Zupančič