Upravičeno se lahko tako zapiše. Če določeni navijači za svoja moštva (tudi, če so na dnu) uporabljajo v lepih trenutkih to besedo, potem ni nobenega dvoma, da si naši fantje, več kot zaslužijo ta naziv.
Težka bitka skozi celo prvenstvo, prežeta z mnogimi takšnimi, ali drugačnimi dodatki, je z včerajšnjo zmago, proti vedno neugodnem Zagorjanom, dokončno zaključena. Ni potrebno obračati, primerjati, se opravičevati, nergati, biti slabe volje, itd., cilj je dosežen, zrušene so vse tradicije, vsi rekordi. ISKRENE ČESTITKE FANTOM. Samo trinajst jih je bilo pred začetkom tekme (vključen poškodovani Ajdovec, ni manjkal, ni vzel prosto) in potem je malo pred koncem 1.polčasa pritekel direktno iz službe še Marinkovič. To pa ni zmotilo tistih, ki so šli na igrišče. So tudi že sedeli, največ so morali tudi slišati, ampak niso užaljenci, niso niti prenehali s treniranjem, ker so športniki, ker imajo odnos do športa, do kolegov na igrišču. Več kot uspešno so zamenjali nekatere jesenske kolege, ki so odšli v druge klube. Še bolj pa so zamenjali tiste, ki so mislili, da brez njih ne gre in da je trener tisti, ki jim to preprečuje. Igrišče je edini dokaz, odnos do dela in učinek na igrišču je povsem merljiv.
Ni kazalo preveč dobro. Zagorjani nabrušeni, igrišče v stanju (pa niti ni bilo tako slabo, razen tam kjer je ostala še voda), ki nam sicer ne odgovarja najbolj, vendar pa se tudi po zaostanku nismo vdali in z dvema izjemnima zadetkoma Božičiča, prišli do odločilne ŠAMPIONSKE zmage. Zaradi nepopustljivosti Peternela v dvoboju (lahko bi prišlo še do hujše poškodbe-nenamerno), smo izgubili še njega in takoj z delovnega mesta je moral na igrišče Marinkovič (uspešno).
Konec je skrbi. Dosežena je nivo, ki ga Zarica še ni nikoli dosegla. Zagotovo (ne glede na rang tekmovanja) je to pomemben trenutek, ki bo ostal zapisan v njeni zgodovini. Takšen trenutek nadgradi vse in predstavlja logičen mejnik za pomembne osebne odločitve. Več je doseženo, kot je bilo načrtovano. Zarica se je nenazadnje nahajala v družbi, več kot polovice nekdanjih prvoligašev, z izjemnimi infrastrukturnimi pogoji in prav zato je ta uspeh še toliko večji. To je treba znati ceniti in ne glede na vse, je moje osebno zadovoljstvo (čeprav sem bil v preteklosti poleg že pri bolj odmevnih zadevah) verjetno še večje, kot pri fantih, saj imajo nekateri za seboj že Slovenske prvoligaške in drugoligaške izkušnje, kapetan Robnik tudi reprezentančne in mednarodne, strelec dveh golov včeraj Božičič pa je prav tako bil prisoten na našem in mednarodnem prizorišču.
Velika priložnost je bila zato dana vsem mlajšim, da so poleg in si poskušajo objektivno priboriti mesto v moštvu. Nekateri so znali to dobro izkoristiti in dati tudi delež k skupnemu uspehu. Še mnogo pa je rezerv, v vseh pogledih. Nobeden od igralcev ni še prestar. Potreben je samo kontinuirani trening, na katerem bo vsakič prisotno najmanj 18-20 igralcev in potem se bo dalo tudi drugače delati (ne samo prilagajati).
Verjamem, da se bo ustrezno vstopilo v proces priprav za kvalifikacije (res je zelo sporno in nepravično, da prvaki, v že tako osiromašenih višjih ligah (10-članski 1. in 2.liga) ne vstopajo direktno v višji rang in da bo moštvo tudi v teh dveh tekmah pokazalo pravo vrednost.
Prvenstvo pa kljub temu še ni zaključeno. Na vrhu je rešeno vse, toda mi še nismo dosegli vsega oziroma še nismo presegli-dosegli jesenskega izkupička. Če bi želeli še to, sta potrebni v zadnjih dveh krogih dve visoki zmagi. Točkovnega izkupička ni mogoče preseči (smo že igrali 3 x neodločeno, kot jeseni), potrebno pa bi bilo dati 9 golov in ne več prejeti nobenega, da bi prišli na jesensko gol razliko. Toda večkrat sem spomladi že zapisal, da problemov spomladi ni mogoče povsem zanemariti (nismo pa jih nikoli uporabili, kot alibi, za morebitne slabše predstave), zato je dosežen uspeh res pohvale vreden, ustvarjen na igrišču. Ne poznam razmer v drugih klubih, ampak , če izhajam samo iz pogojev za delo, potem za naše fante velja samo eno : BRAVO !
Boljšega izhodišča, boljše poti, kot je bila realizirana na igrišču ni. Ta uspeh je velik izziv za vsakega, ki bo delal s tem moštvom. Izziv je tudi za vodstvo kluba. Znali so skrbeti, da smo tako, ali drugače premoščali težave. V tem pogledu, so se prav v tej sezoni sprejemale (soglasno) pomembne odločitve, za vzpostavljanje ustreznega stanja. Kljub temu pa je bilo zaradi skromnega števila igralcev, v določeni meri tudi specifičnih problemov, na tem področju storjenega še premalo.
Torej dela bo še vedno dovolj. Kje se lahko zaustavi moštvo Zarice, kakšni morajo biti njeni prihodnji cilji ? Predvsem realni. No in če je uspelo v dveh sezonah in pol, priti od izpada, do šampionskega naslova, potem je vse jasno. Saj ni mogoče planirati na slabše. Vesel in zadovoljen sem, da sem bil pri vsem tem, poleg.
Naj bo zato ta uspeh dodaten motiv igralcem in vodstvu kluba za nadaljevanje.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj