Sinočnja kvalifikacijska tekma v Ljubljani, med Slovenijo in Islandijo, se je žal končala z več vidikov negativno za nas (rezultat, število gledalcev). Kljub ustreznemu pristopu igralcev na igrišču, pa globalno gledano tudi igra v celoti ni bila na najvišjem nivoju.  Z naše strani je po izenačenju s strani Islandcev,  bolj  spominjala na zahteve oziroma način igre, ki ga kot trener ne dovolim, pravzaprav ga dopuščam, ko je to res produktivno v konceptu celotne igre. Preveč je bilo v odločilnih trenutkih igre na preskok, kar je bilo zaslediti tudi v komentarjih s tekme, kot npr. :

»Katančeva zasedba pa je brez prave zvezne vrste iskala rešitev v dolgih predložkih pred vrata«[1].

Tak način igre  je bila obsojen na manjši iztržek in to se je na koncu tudi odrazilo na rezultatu, do katerega so prišli Islandci, po  res izjemnem zadetku Sigurdssona iz prostega strela.

Pri naših fantih  je  na začetku kazalo, kot , da imajo težke noge. Nikakor ni steklo in tudi osamljeni pokusi niso dali rezultata. Kljub premoči, volji in želji, se mreža ni zatresla. Posebne zagnanosti v prvem polčasu pa sploh niso kazali  Islandci, čeprav so imeli tik pred prejetim golom izjemno priložnost v protinapadu, vendar pa je njihov igralec izbral najslabšo možnost in namesto podaje prostim igralcem, izgubil žogo v preigravanju. Sledil je naš protinapad in vodstvo. Po lepi akciji Brečka (globinska podaja Birse) je sledil predložek, slaba intervencija obrambe Islandcev, vendar pa odlična reakcija Novakoviča, ki je z levo nogo z desne strani poslal vrnjeno žogo neubranljivo v dolgi vratarjev kot. Tudi po prejetem golu se gostje niso preveč predramili, vratar Handanovič je bil praktično brez dela, kljub ne prav posebni igri, smo zasluženo vodili.

Drugi polčas se je nadaljeval z našo premočjo, vendar pa je bil šok po prostem strelu Sigurdssona prehud (je pa res, da je ta igralec že v sredo, v športnem časopisu Ekipa vnaprej opozoril, da nam bo spet pokvaril veselje, kar je res izjemna samozavest igralca, ki se je tudi uresničila). Vratar Handanovič je preprečil v akciji 1:1, vodstvo gostov.  Imeli pa smo še priložnosti, ampak takrat je stopil na sceno njihov vratar in z zanesljivimi obrambami preprečil naše vodstvo. Nato pa je sledil šok, vodstvo gostov, na preveč lahek način in zato tudi ni presenetljiva izjava Branka Iliča v stilu :  »vsak, ki ima pet minut časa, nam zabije gol«[2].

Drži. Preveč enostavno in tudi nesrečno (vprašanje, če se da ponoviti takšen prosti strel, kot ga je izvedel Sigurdsson) in tu se ni kaj pomagati.

Morda pa so bile možnosti le v bolj organizirani igri, namesto preskakovanja igre, kar je bilo voda na mlin Islandcem. Z lahkoto so dobivali zračne dvoboje, obilo težav pa so npr. imeli z mladim Lazarevičem, ki pa mu je njihov vratar preprečil njegovo veselje.

Ni pa tudi nobenega dvoma, da pri vsem skupaj manjka tudi realnost v določenih zadevah, ki so povezane neposredno z igriščem. To pa je tekmovalna sposobnost, povezana s  kontinuiranostjo tekmovanja (rednost nastopanja), kjer pa smo mi zagotovo  v slabšem položaju s številnimi drugimi reprezentancami, čeprav so na skupni lestvici slabše rangirane od nas. Samo trenirati, ali malo igrati je premalo. Zato moramo vsi skupaj pričakovanja umestiti v realne okvire. Enostavno je primanjkovalo v tej tekmi hitrejše igre (še vedno preveč dotikov v ključnih trenutkih) in kombinatorike.  Predvsem pa še vedno ni potrebno vreči puške v koruzo. Še vedno imamo razpored tekem, po katerem je  dosegljivih še kar zavidljivo število točk. Razlika do vrha pa sta samo dve zmagi. Seveda bodo zmagovali tudi drugi, ampak mi moramo imeti svojo račun.

Poraz je zagotovo boleč za vse igralce in strokovno vodstvo reprezentance, ki so vlagali tudi v težkih (pripravljalnih) pogojih, velike napore, zato, da bi bil rezultat na koncu v našo korist.

In namesto kakšnega posebnega zaključka, v zvezi z nadaljevanjem kvalifikacij, naslednje : veliko pozitivnih in tudi negativnih dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati, predvsem pa odpravljati v razvojnem procesu igralcev, je bilo videti. Zato je koristno določene zadeve videti neposredno, določene samokritične pripombe, ali izražene ocene, pa zato še odločnejše in  lažje uveljavljati v dnevnem procesu dela.

Janez Zupančič

Trener članskega moštva

NK Zarica Kranj