Kar malce neprijetno je bilo včeraj po končani tekmi z mladinskim moštvom NK Triglav. Po zanesljivem vodstvu z 2:0 v prvem polčasu, je bilo težko pričakovati preobrat in izenačenje ob koncu tekme na 2:2. Seveda pa bi bilo krivično spregledati tudi vsaj dve lepi priložnosti mladih Triglavanov že v 1.polčasu. Njihovo vodstvo je preprečil z dobrima intervencijama vratar Sitar.
Drugi polčas smo začeli zanesljivo. Šujica pa je zapravil številne priložnosti za povečanje vodstva, bili pa so tudi primeri, ko bi lahko podal žogo igralcu, ki je bil še v boljšem položaju za udarec na gol.
Vendar pa je v drugem polčasu zgodilo, da iz minute v minuto začeli padati. Po opravljenih štirih menjavah, med 62. in 65.minuto, pa smo bili vse bolj v podrejenem položaju. Vse več je bilo napak, neodgovornega soliranja in posledično izgubljenih žog. Pika na i je bilo znižanje rezultata na 2:1, z lepim udarcem, vendar skoraj s 40 metrov in od takrat dalje se je praktično začel potop, naša nemoč, ki so jo mlajši nasprotniki izrazili v vseh elementih sodobne nogometne igre. Enostavno so bili prehitri za nas, bolj agresivni, s hitrimi prehodi iz obrambe v napad in tudi vračanju v obrambo, igro iz prve, sprejemanju žoge v gibanju, natančnejšimi podajami in tudi številnimi poskusi zadeti gol. Na igrišču niso imeli igralca, ki bi »španciral«, davil žogo in preigraval z mesta. Žal smo takšno podobo tokrat pokazali mi in »opravičevanje« za nezrele in napačne poteze, se je (kot običajno v takšnih primerih), od kakšnega igralca spet napačno usmerjalo.
Zaskrbljujoče je dejstvo, da smo proti koncu tekme resnično kazali klavrno podobo. Če se izrazim nešportno, smo bili v dvobojih večinoma na tleh mi, namesto, da bi bili to naši mlajši nasprotniki, ki so dan pred tem 90 minut igrali tekmo tudi proti našemu mladinskemu moštvu. Najbolj pa je bila očitna terenska premoč v 2/3 drugega polčasa
Ni opravičila, da so nam tokrat manjkali Stojnič, Božičič, Pirc in Babič ter še dva igralca iz Domžal (vratar Mulalić in Pihler), a očitno so bile nekatere menjave prehitre. Ni opravičila, da smo zapravili tudi številne čiste priložnosti (ampak realizacija priložnosti šteje tudi med individualne sposobnosti)
Kdaj se bodo lahko nekateri ustrezno dokazali, če ne na takšni tekmi, kjer bi moral biti
nasprotnik objektivno slabši.
Iz navedenih razlogov se nikakor ne smemo zadovoljiti, da je bil to en slab dan. To je namreč že druga tekma zapored, kjer smo storili premalo. Dejstvo je, da se je zaradi odsotnosti nekaterih igralcev eksperimentiralo. Priložnost je potrebno ponuditi vsem, zato ni moj problem, kako bodo (bi) nekateri lahko to priložnost mnogo bolje izkoristili. Ne morem pa tudi mimo ugotovitve, da je kljub temu ostalo na igrišču še toliko izkušenejših igralcev, ki bi morali zaustaviti večino naletov in zadržati naše vodstvo do konca tekme.
Zadovoljstvo, čeprav kislo, pa je bila pravilna ocena, česa je zmožno mladinsko moštvo Triglava tudi v bolj pomlajeni postavi (kar nekaj igralcev je na pripravah s članskim moštvom), saj je bila na igrišču večina tistih (letnik 1995 in 1996), na katere me vežejo lepi spomini, ko sem delal z njimi v Triglavu in odnos, ki so ga imeli že takrat so včeraj v polni meri demonstrirali tudi na igrišču. Naše igralce sem namreč pred tekmo opozoril, kje lahko pretijo največji problemi za naše moštvo.
Vsekakor bodo morali nekateri igralci pokazati mnogo več v naslednjih tekmah. Že v soboto bo v Celovcu izredna priložnost, čeprav lahko pričakujemo še bolj agresivno in dinamično igro našega nasprotnika.
Čas, ki ga imamo še pred seboj nudi dovolj priložnosti za nasprotne ocene, zato naj ocena iz tega prispevka služi samo kot resen opomin, da se za moštvo, ki cilja proti vrhu lestvice v tretjeligaškem tekmovanju, tako ne sme igrati.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj