Včeraj pred tekmo z Anglijo je bil naslov “Slovenija gre naprej -7”. Že samo ta čarobna številka je v času pisanja prispevka nakazovala smer, kako se bo zaključil zelo pomemben večer za Slovenijo. Bolj natančno za slovenski nogomet. Lahko je biti pameten po koncu tekme in soliti pamet. Težje je biti neposredno na igrišču (igralci) in ob igrišču (selektor s svojo strokovno ekipo in rezervni igralci). Še en vidik je bil tokrat poleg. Sicer nenogometni, ampak slovenski (Dan državnosti). v zelo spremenljivem vremenu je bil dan daljši. Kljub temu se je našlo časa za kratko kolesarjenje. Vse bolj se je tekma tudi bližala.
Nisem bil nervozen. Že v “pripravi” na tekmo (dopoldan) in kasneje na kolesu sem tehtal, kaj lahko odloči. Da je Jan Oblak veliko boljši vratar kot Pickford ni bilo dvoma. Da bosta Bijol in Drkušič lahko povsem nadzirala centralno obrambno linijo in njihovega ključnega igralca (Kane) tudi ni bilo vprašanje. Ostalo je še nevtraliziranje Bellinghama, kjer pa sem dal prednost Gnezda-Čerinu. Morda sta bila na radarju še Saka in Foden, deloma tudi Walker, če ima dan. Ostale pa poznam manj, kajti Manchester City, ki ga spremljam redno ima ekipo, v kateri igra tudi Stones, ki je bil prisoten tudi včeraj. Pri Angležih sem izpostavljal posameznike. Ekipo, homogeno ekipo v vseh pogledih pa imamo tokrat mi. In ta začetna ekipa je bila pretežni del tekme na igrišču.
Komentator na tekmi je stalno izpostavljal strah, dvom. Da smo se branili. Ne. Po mojem smo bili odlično postavljeni in dovolili Angležem, da so se “žogali” (skoraj brez učinka) in pri tem Oblaka niso resno ogrozili. Seveda so vsi igralci garali za doseženi uspeh. Osebno se rajši vprašam, kaj bi bilo, če ne bi podrli Šporarja, ko dva Angleža v zadnji liniji nista uspela preproste žoge pravočasno ukrotiti. Sledilo je vlečenje Šporarja, ki bi se ob manjši podpori nam (sodnik), lahko končalo z izključitvijo njihovega igralca. Objektivno pa lahko napadaš toliko, kolikor ti dopusti nasprotnik. Jalovih napadov Angležev ne štejem. Da so imeli veliko kotov je razumljivo. Naši igralci so preprosto izbili žogo, ko bi lahko pretila prava nevarnost za naš gol in s tem zagotovili položaj na igrišču v katerem so bili boljši od nasprotnika (skok). Pa še nekaj. Med tako bogato izbiro igralcev Anglije, žal ne premorejo na levi strani pravega krilnega igralca (z levo nogo). Trippier je bil naš.
Nočem biti pristranski. Spoštujem Angleže in angleški nogomet. Toda vse spoštovanje našim. Tako se igra za točke (napredovanje). Če se dobro spomnim je prav Chelsea postal evropski prvak v letu 2021, s samo enim odličnim protinapadom, Manchester City pa je igral.
Navdušen sem. SLOVENIJA GRE NAPREJ.
Janez Zupančič