Malo je bilo tistih, ki so si upali napovedati, da bo naša reprezentanca v dveh septembrskih kvalifikacijskih tekmah, vse obrnila na glavo. Uspelo nam je in trenutno trdno zasedamo drugo mesto, ki nam zagotavlja odhod na Evropsko prvenstvo 2020.
Sinočnji večer v Stožicah, ponovno sodi med nepozabne. V zaključku tekme je bilo opravljeno tisto, za kar je v tekmovalnem smislu v ospredju, zmaga.
Ni potrebno izpostavljati nobenega umetniškega vtisa, še manj morebitne naše pasivnosti, ali grobo rečeno tudi zaspanosti, na začetku tekme. Treba je vedeti, da je bila tekma z Izraelom, povsem nekaj drugega, kot tekma s Poljaki. Tokrat smo bili mi tisti, ki naj bi zanesljivo obvladovali situacijo, skozi celo tekmo in na celotnem igrišču. Preprosto to ne gre. Če želiš storiti kaj več, je včasih potreben tudi »umik« in malo daljše »snemanje« tekočega dogajanja. To je mogoče, če imaš določeno kvaliteto in naša reprezentanca jo ima (ne bi z navajanjem igralcev), zato je vedno sposobna s pragmatičnim pristopom, to tudi pozitivno realizirati ter doseči želeni učinek. Prav zato v sedanjem stanju niso potrebne nobene (ali posebne) kritike. Primer : prvi polčas res ni bil posebno prepričljiv z naše strani. Imeli smo sicer takoj izjemno priložnost (Bezjak), nato pa je kar počilo v tik pred koncem prvega polčasa. Ponovno maestralna poteza Iličića, odlično vtekanje Verbiča in rutinirani zaključek. Pa smo vodili in imeli prednost in rezultat, ki nas je takrat že postavil na visoko drugo mesto.
Kljub vodstvu pa začetek drugega polčasa spet ni bil najbolj obetaven. Zgodilo se je najhujše. Izraelci so dosegli kar dva izjemna gola zapored. Ali je bila to spet pot, v apatijo, pot navzdol, konec vseh naših upov. Ne. Sledil je veliki preobrat. Le kje so fantje našli ponovno toliko energije, saj Izraelci, objektivno niso slabi. Nasprotno. So hitri, tehnično na visokem nivoju.
Ampak v ospredju so bile naše akcije, zelo dobri zaključki in še boljši izraelski vratar. Ki je preprečil nekaj strelov, ki smo jih že skoraj videli v njihovi mreži. Ker pa smo hitro izenačili na 2:2, je ostalo še dovolj časa, za spremembo rezultata. Seveda so tako razmišljali tudi gostje, vendar so bili vsi njihovi poskusi zaustavljeni, nasprotno pa smo tik pred zaključkom tekme dosegli zmagoviti zadetek. Navdušenje gledalcev in seveda igralcev ter našega strokovnega vodstva je bilo upravičeno. Zmagali smo in sedaj smo mi tisti, ki nas bodo preganjali drugi. Oktober bo verjetno razrešil vse dileme. Razen Latvije smo vsi skupaj. Tudi Poljska ne more biti več mirna.
Pomembna pa je naša reprezentanca. V dveh nastopih je bilo doseženo ogromno, res ogromno. Zato resnično ni potrebno, da se ukvarjamo s kakšnimi »čeji«. V preteklosti smo težko sestavili dve podobni predstavi, kot tokrat. Kar je bilo spornega sinoči , bodo v reprezentanci izpostavili sami, v zaprtem krogu, s podrobnimi analizami. Cilj, da bodo še boljši. Kaj bi še radi ? Osvojenih je vseh šest točk. Več jih ni bilo možno. Popoln uspeh.
Odlično fantje. Odlično selektor in ostali v strokovnem vodstvu. Odlično vsem, ki ste ozko povezani z reprezentanco.
Janez Zupančič
