Drugega kot razočaranje, ni mogoče zapisati po tako izgubljeni tekmi. Zelo slab začetek in nezbranost v zadnji liniji sta prinesli možnost, da domačini takoj povedejo. Nato je le bilo vzpostavljeno ravnotežje. Priznati pa je treba, da so bili domači hitrejši tako v preprostem tekanju-odkrivanju, kot v hitri predaji žoge. Vendar, ko se je začelo vzpostavljati popolno ravnotežje, smo prejeli gol po katastrofalni napaki našega igralca, iz situacije, ki sploh ni obetala kaj posebnega.
Darilo je domači igralec Stoiljkovič seveda izkoristil, saj je znal za Radomlje zabijati tudi v 1.ligi, v pretekli sezoni. Z Barukčičem, ki je tudi igral včeraj, sta si v 1.ligi celo delila 2. in 3. mesto na listi strelcev Radomljanov v lanski prvoligaški sezoni. Skupaj so imeli domači na razpolago kar 10 igralcev, ki so nastopali v 1.ligi. Zato ni presenetljivo, da so imeli prevlado v določenih elementih, kajti omeniti je treba, da so bili v povprečju 2,5 leta tudi mlajši od našega moštva, večji del moštva pa so tudi stalni člani naših mlajših reprezentančnih selekcij.
Čeprav smo prejeli takšen gol, predaje ni bilo. Bolj se je tekma bližala koncu, bolj smo ogrožali gol domačinov in nazadnje tudi dosegli gol, ki pa ga je sodnik razveljavil, domnevno zaradi prekrška našega igralca, čeprav je le ta zatrdil, da je on dobil udarec in se je žoga odbila tako, da jo Šujici ni bilo težko potisniti v prazen gol. Video posnetek dovolj jasno pokaže situacijo našega igralca (Jurinič), reakcijo domačega vratarja (že je prihajal v blok) in insceniran padec naprej domačega igralca, žoga pa je bila pred tem s strani Juriniča podana paralelno. Zato je pri tem najbolj pomembno ocenjevati trenutek oddane žoge in trenutek padca domačega igralca.
Sam potek tekme je v bistvu šel nam na roke. Zelo zgodaj se je namreč poškodoval steber domače obrambe Kosec Gregor in njegovo odsotnost bi preprosto morali znati izkoristiti. Ker pa ni šlo niti v napadu, saj smo imeli preveč problemov s sprejemanjem (in zaustavljanjem) žoge, manjkala pa je tudi zadnja podaja, ali ustrezna presoja-odločitev, v obetavnih situacijah. Zaman so vsa kalkulativna razmišljanja, ali tudi primerjava polčasev. Mi smo bili izrazito boljši v 2.polčasu, učinka (ustreznega zaključka) pa ni bilo. Zato je potrebno priznati, da je zmaga domačih zaslužena, kajti darilo so znali unovčiti.
Žal se na srečo, ali naključja v športu in tudi drugod, ni mogoče zanašati, ali naslanjati. Znanje, ali sposobnost je namreč tisti dejavnik, ki je odločilen. Če zmanjka samo pol koraka, če se žoga samo malo odbije, če se zamudi samo delček pri pravočasni podaji, če se uporabi napačni udarec pri podaji, ali če na koncu igralec nima niti prave obutve (na našo nesrečo, je tik pred tekmo začelo močno deževati in je zato imela večina naših igralcev velike težave v 1.polčasu), potem proti takšnemu moštvu, kot so domačini, res ni mogoče iskati alibijev in žalovati za sicer veliko priložnost, ki so nam jo v nasprotju s pričakovanju ponudili tokrat domači.
Zato ni potrebno tudi nobeno sklicevanje na odsotne igralce (Dolžan, Sever, Robnik, načrtno pa ni zaigral tudi Ajdovec), ampak se je potrebno soočiti najprej z lastnimi problemi in slabostmi, ki jih ni potrebno še posebej izpostavljati. Na igrišču se govori s tekom in žogo, ne pa na kazanje s prstom na soigralcu in morebitne njegove napake. Z medsebojno pomočjo in sodelovanjem na igrišču pa se vse to nadgradi v homogeno in prepoznavno moštvo.
V moštvo, ki gre na igrišče je potrebno zaupati, sposobnost posameznika pa je koliko je v stanju to zaupanje upravičiti s svojo aktivnostjo, potezami in učinki na igrišču. Prava škoda je v tem smislu nezmožnost spremljati in analizirati moštvo in posameznike s teh vidikov, kot je to na višjih nivojih.
Parametri so sicer sila preprosti, zato ne bi bilo slabo, če bi posamezni igralci iskali pot za napredek, s samokritično oceno svojega učinka na tekmi, npr. samo v naslednjih parametrih :
- Pretečenih km,
- Skupnem številu podaj (dolgih, srednjih in kratkih),
- Odstotku uspešnosti podaj.
Številne analize različnih klubov (in igralcev), reprezentanc ter različnih tekmovanj so dosegljive in tisti, ki želi napredovati, lahko takšne podatke primerja s svojim idolom-igralcem vrhunskega nogometa ter tudi na ta način iskati motiv za svoje delo in odnos.
Objektivno so bila pričakovanja pred tekmo jasna – odigrati tekmo na nivoju. Na tej spletni strani je bilo v najavi zapisano : zanesljivo bo potrebno 90 minut polne obremenitve, v vseh pogledih, z veliko tekanja, skokov, agresivnosti, kar vse spada med t.i. individualne sposobnosti. Glede na nasprotnika pa bo za enakovreden boj potrebna predvsem disciplinirana in odgovorna, predvsem pa enostavna igra tako v fazi obrambe, kot fazi napada. Danes torej nimamo kaj zgubiti. Ne glede na vse so v končni fazi prisotne samo takšne razlike, ki spremenijo dogajanja na igrišču, s kakšnimi prebliski, izrednimi potezami, ali velikimi napakami. Čim večkrat je treba ponoviti/ponavljati dobre, že izvedene zadeve in se čim manjkrat po nepotrebnem izpostavljati rizikom (napakam), ki se v tem rangu hitreje kaznujejo.
Zavedati se moramo, da imamo tudi sami določene kvalitete in v igri s takšnim nasprotnikom, jih je potrebno prezentirati.
Resnica je (vsaj upam) po odigrani tekmi (in v zvezi z dilemami) dovolj jasna.
Nismo bili nadigrani, nismo se predali niti po nesrečno prejetem golu, vsekakor pa nismo bili na takšnem nivoju, da bi bili lahko zadovoljni in v tem zadovoljstvu bi moral biti tudi rezultat. Če Radomlje niso bile v stanju doseči še kakšen gol več, predvsem iz hitrih protinapadov in tudi s hitro transformacijo večjega števila igralcev, bi mi morali pokazati vsaj malo več v zaključkih napada. Ne s srečo, ampak sposobnostjo in odločnostjo. Dovolj je bilo priložnosti iz igre in iz številnih standardnih situacij (koti, prosti streli).
Seveda pa grenki priokus ostaja pri vseh nas, zaradi razveljavljenega gola. Glede na posnetek je moja ocena, ki sem jo dal sodniku in njegovemu pomočniku nesporna. Vprašanje, če bo situacijo lahko kdo videl s »svojimi« očmi in interpretacijo. Na vsa dogajanja v 2.polčasu smo si zaslužili ta gol. V povprečju je bilo sojenje sicer korektno.
Gremo dalje in naj bo v interesu nogometne igre čim manj vprašljivih situacij. To pa ne spremeni dejstev, povezanih z našim moštvom.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj