Pretežni del tega prispevka je bil pripravljen takoj po dveh odigranih tekmah, prejšnji vikend, kjer sem izpostavil naslednje vidike :
- rezultatsko smo bili zelo neuspešni. Obe tekmi smo izgubili, z Domžalami s 3:0, s Krškim pa 2:0,
- v obeh tekmah smo zapravili (pre) več priložnosti, posebej v Krškem, prelahko pa smo prejeli gole, pri čemer so domačini v obeh tekmah povedli v zadnji minuti prvega polčasa,
- določeni prejeti goli so rezultat prevelike naivnosti in preseganja zmožnosti, kar je nasprotnik znal zelo hitro unovčiti,
- namesto enostavne in zanesljive (pas) igre, je bilo vse preveč neuspešnih individualnih poskusov, nekontroliranega izbijanja žoge ter preveč dolgih poskusov dolgih podaj, ki sta jih nasprotnika z lahkoto uporabila za protinapade,
- v drugi tekmi smo bili tudi zelo oslabljeni. Manjkali so Stanko (želodčne težave) in Božičič (odsoten zaradi udarca, ki ga je prejel v Domžalah), trije igralci (Pirc, Stanarevič in Šujica), so na obe tekmi prispeli neposredno iz trenerskega izobraževanja, mladi Stojkov (kadet) pa je prišel prav tako poškodovan s kadetske tekme, prejšnji dan (vstopil je tudi v Domžalah), vendar je vseeno za 5 minut vstopil v igro. Več kot teden dni pa manjkata že Nazič (težave s hrbtenico) in Kremenovič (bolan). Ni pa bilo tudi vratarja Mulalića ter igralca Pihlerja, ki je dobil v Domžalah udarec v koleno,
- po mojem osebnem mnenju pa smo zaradi slabega Pravilnika o registraciji igralcev (v neskladju z ZUP) in čudne odločitve Registracijske komisije, izgubili še Marka Kovjeniča iz Domžal. Na srečo smo s soglasjem iz Triglava dobili Bojiča in tako vsaj malo izboljšali celotno zasedbo.
Obe prijateljski tekmi zapored, s prvoligašem NK Domžale in drugoligašem NK Krško (obe v gosteh), sta bili kljub temu več kot dobrodošli. Uresničena je bila želja igralcev za igranje težjih tekem v pripravljalnem obdobju.
Februarski ciklus pa smo zaključili včeraj s tekmo proti NK Jesenice, ki so vskočile namesto Ilirije iz Ljubljane. Danes je bila zagotovo lažja tekma, ki smo jo na koncu zanesljivo dobili z 8:2 (2:2). O katastrofalnem prvem polčasu več v nadaljevanju.
Glede na »vložke«, ki so za določene igralce že vsakdanjost in ker spadajo med vzgojne-osebnostne lastnosti, je škoda izgubljati energijo, ali poskušati vplivati na ta nizek odnos. Človek v življenju marsikaj doživi, stanje je pač takšno in se ga ne bo dalo spremeniti, zato je bolj pomemben ožji nogometni del, pri katerem so seveda osebnostne lastnosti zelo pomemben dejavnik, kajti svojevrsten odnos in napačno odobravanje določenih potez prinaša samo še slabši učinek.
Z ozkega nogometnega vidika je bilo zato zelo zanimivo gledati večerno predstavo med Bayernom in Schalkejem. Igralci najvišjega nivoja so ponovno pokazali kako enostaven je po svoje nogomet. Njim ni nerodno tudi 10 x zapored podati si med cialis seboj žogo na zelo kratki razdalji. Težko ni bilo niti vratarju z glavo prestreči žogo skoraj na sredini igrišča. Pa tudi napak je bilo kar nekaj, vendar se v kontekstu igre (z žogo in mnogo več brez žoge), povsem izgubijo. Dolge žoge, so izključno podaje, ki imajo oči in se dobesedno lepijo igralcem (na prsih, ali na noge). O transformaciji igralcev iz ene faze v drugo, agresivnosti v dvobojih, itd., pa sploh ni potrebno pisati.
Zakaj je to zapisano ? Samo zato, ker je to sodoben nogomet, ne pa dolge podaje, kot kalkulacija, vlečenje nasprotnih igralcev z roko, zaradi nepravilnega pokrivanja, nekontroliranega izpadanje iz igre, brez medsebojne pomoči, ali nadomeščanja, solistične (negativne) odločitve, itd.
V »peš« varianti, je sicer možno tudi kaj narediti, igrati, ampak ne za točke, kar bo kmalu na sporedu.
Zato ponovno izpostavljam, da je najbolj zaskrbljujoče napačno razmišljanje in v tem kontekstu tudi napačne poteze oziroma reševanje situacij na igrišču določenih igralcev. Tako sposobnost, kot limit sta povsem jasna, na tekmah pa se pojavljajo scene, ki so povsem v nasprotju z realnostjo, prehitro pa je kaznovano moštvo. Ni se to dogajalo samo na teh tekmah. Potrebno se je ozreti nazaj, kjer je bila ocena podobna. Tega si ne smemo več dovoliti, čeprav ni dvoma, da se bodo napake še pojavljale. Te so sestavni del vsake, tudi mnogo bolj zahtevne tekme. Prejeti goli, predolgo »ogrevanje« na igrišču (med tekmo), s tem povezane napake ter mrtva anemična igra postajajo že kar nekakšen vzorec. Najbolj negativno pa je dejstvo, da nekateri namesto preproste korekcije iščejo opravičila v povsem napačni smeri. Ali morda poskušajo celo furosemide dosage na ta način držati višjo nogometno vrednost ? Ni mogoče. Igrišče je in bo vedno edino merilo. Dejstvo pa je, da je samo igralec tisti, ki ima na igrišču opravka z žogo in nasprotnikom in le on lahko v okviru svojih sposobnosti nadigra nasprotnika, dobi dvoboj na tleh, ali v zraku, točno poda žogo, gradi igro, ali pa odigra po liniji najmanjšega odpora, v nasprotju z dogovorjenim. Če e izpostavljena samo enega od številnih in potrebnih sposobnosti, se večina negativnega v takšnem rangu, kot smo mi, celo dobro skrije. Osebno me niti najmanj ne zanima igralčeva preteklost. Šport zahteva stalno potrjevanje in vsaka nova tekma je nov dokaz dejanske vrednosti posameznega igralca. Igralci s pravim rejtingom so praviloma celo vzor mlajšim, ne v besedah, ampak z vidika pozitivnih učinkov v igri, moštvo pa je tisti dejavnik v katerem posameznik s svojimi sposobnostmi prispeva k homogenem in uspešnemu delovanju.
Nikakor ni možno opravičevati tega, kar se je zgodilo na včerajšnji tekmi v 1.polčasu. Po zanesljivem vodstvu z 2:0, so očitno hoteli nekateri igrati svojo igro (v hoji), čeprav je bila zahteva popolnoma jasna : s presingom prisiliti nasprotnika v napake, takoj po izgubljeni žogi jo poskušati čim hitreje dobiti nazaj. Namesto tega pa smo po res katastrofalnih napakah prejeli dva gola, kar si moštvo z določenimi cilji in v tem obdobju ne sme privoščiti. Nekateri igralci iz 1.polčasa so daleč pod zahtevanim nivojem in če se potem še večina podredi takšni »angažiranosti«, potem 2:2 tudi ne preseneča. Negativen pristop samo še stopnjuje slabosti. Težko je bilo verjeti in gledati, da tudi čiste žoge podajamo nasprotniku, v situaciji, ko so dobro odkriti drugi naši igralci, ali da nižjeligaš prevladuje v določenih elementih in celo fazi igre.
Drugi polčas je le ponudil povsem drugo sliko. Igralci, ki so vstopili so nedvoumno dokazali, da z njimi ni problema, čeprav so bili vmes trije, ki so prispeli verjetno utrujeni, direktno s trenerskega tečaja, o Stojniču in njegovem pristopu ter odnosu pa se lahko vse zapiše samo z … . Manjkala pa sta še Rems (igral je v 1.polčasu) in Pihler, ki je trenutno poškodovan, v gout and furosemide rezervi pa so še vedno vsi igralci iz Triglava, ki bodo lahko (in objektivno) garali 90 minut na igrišču, če bo treba.
Sicer so na začetku drugega polčasa obstajale še določene iskrice v napačni smeri, vendar pa je bila razlika na igrišču, v primerjavi s 1.polčasom, več, kot očitna. Doseženih je bilo 6 golov, če bi jih bilo še enkrat toliko, ne bi bilo nič narobe. Od vseh 8 golov je kapetan Robnik zadel 4 x in s tem samo še potrdil svojo angažiranost in odnos do moštva. Bolj kot goli, ali neizkoriščene priložnosti je pomembno to, da se je le več igralo in veliko več teklo, kot v 1.polčasu. Še enkrat se je pokazalo in dokazalo, da je »peš« nogomet, daljna preteklost in takšne »ideje« v današnjem času ni mogoče prodajati niti lisinopril 20 mg začetnikom v nogometu. Brez ustreznega pristopa in pripravljenosti, je težko biti enakovreden tudi nižjeligašu, ali kakšni mlajši selekciji, kar smo že doživeli.
Imamo še kar nekaj časa, vendar pa je potrebno jasno povedati, ostaja odprt furosemide 20 mg prostor samo še za maksimalno angažiranost na vsakem treningu in vsaki tekmi. Opravičila-odsotnosti igralcev s treningov so lahko samo v izjemnih primerih. Čas prehitro teče in ga za določene sekundarne zadeve (problem igralca) praktično ne bo več, kajti prvenstvo se hitro bliža. V prvenstvu pa štejejo točke, ne pa opravičila ter drugo.
Veliko več smo sposobni iztržiti, vendar le z maksimalno angažiranostjo na vsaki tekmi, vendar ne z verbalno, ki za nekatere postaja element uveljavljanja in napačne miselnosti. Ta ne sme in ne bo postala sopotnik tega moštva, dokler sem trener. Imamo kljub vsemu veliko pozitivnega in samo na tem izhodišču se bo gradilo prepoznavno moštvo.
S težkimi tekmami smo praktično zaključili, tudi število tekem, ki jih bomo odigrali do začetka prvenstva se zmanjšuje in če bo vreme ugodno, se bomo lahko precej več posvetili določenim individualnim problemom, katere pa je mogoče odpraviti le z drugačno miselnostjo posameznikov.
Sestavimo lahko zelo konkurenčno moštvo in to je osrednja naloga, z igralci, ki bodo v stanju garati na igrišču vseh 90 minut. Takšne imamo, tisti, ki pa iz različnih razlogov zaostajajo pa bodo morali to s trdim delom odpraviti. Do zadnje prijateljske tekme (15.marca v Sežani) so v kontekstu te vsebine načrtovani tudi treningi. Analiza prisotnosti na treningih v prvih dveh mesecih in analiza odigranih tekem vse napisano več, kot potrjuje. Če pa k temu dodam še vsebinski del – intenzivnost dela na treningu, se končna ocena za del igralskega kadra lahko samo še zniža. Dobri polčasi tekem ter nekaj posameznikov, na katerih je treba graditi pozitivne vrednote moštva, pa so nedvoumno temelj za čim manj tistega, ki pravim športnikom (ne glede na status) pripada. Opravičevanja in nerganja ter nekulturno obnašanje so domena že zdavnaj znanstveno definiranih posameznikov, ali skupin. Iskanje manevra s stalnim ustvarjanjem problemov je nekaterim tudi način preživetja. Nam v tej majhni skupini (moštvu) to ni potrebno. Vse moči moramo angažirati v kvalitetne predstave na igrišču.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj