Vsi ki živimo na Gorenjskem, predvsem pa vsi, ki smo bili v preteklosti sestavni del NK Triglav Kranj, smo z razočaranjem sprejeli dejstvo, da se je Triglav moral posloviti od prvoligaškega tekmovanja. Nekdo je moral v tej korona sezoni izpasti (poleg Rudarja iz Velenja). Usoda je določila Triglav in to na zadnjem koraku, v zadnjih 90-ih minutah, na domačem igrišču. Drugoligaš Gorica je bila v tej tekmi tako superiorna, Triglav pa popolnoma neprepoznaven. Sledila je prava katastrofa, čeprav je Triglav v to tekmo vstopil s prednostjo. V Novi Gorici je dosegel gol, ki je ob remiju omogočal v Kranju, na eni strani sproščeno igro, na drugi strani pa samo potrditev doseženega v prvi kvalifikacijski tekmi.
Presenečenje pa je še toliko večje, ker je Triglav začel spomladanski del prvenstva odlično. Po zmagi nad Rudarjem v prvem krogu nadaljevanje prvenstva s 3:0, je padel v Ljubljani še jesenski prvak Olimpija z 2:0. Tudi Mura je v Kranju osvojila samo točko. Nato je sledil poraz v Sežani proti Taboru s 3:1, po hitrem vodstvu Triglava in neodločenem rezultatu v prvem polčasu. Dvanajst minut pred koncem pa prejeta dva gola in poraz s 3:1. Toda že naslednja tekma v Kranju je bila delna napoved slabega. Celje je doseglo visoko zmago s 5 :0. Nato je zaradi korone sledila skoraj trimesečna pavza, ki je bila več kot očitno pogubna za NK Triglav. Zakaj ? To je vprašanje na katerega lahko odgovorijo samo tisti najbližji v klubu. To seveda nič ne pomaga. Triglav je postal drugoligaš in s tem potisnil celoten gorenjski nogomet na drugo kakovostno raven. Samo zmaga nad Rudarjem ter dvakrat neodločen rezultat (Domžale-doma in Celje-na gostovanju), je bilo veliko premalo, da bi se lahko izognili kvalifikacijam. Na koncu pa se je zgodila še katastrofa na domačem igrišču, v odločilni kvalifikacijski tekmi. Kljub temu bom poskušal izpostaviti nekaj dejavnikov, ki so mi najbolj padli v oči :
- v prvih tekmah nadaljevanja prvenstva, so točke odhajale v zadnjem delu tekme (Bravo, Maribor, Domžale, Tabor), kar naj bi pomenilo, da moštvo ni ustrezno izkoristilo odmora in je bilo slabo fizično pripravljeno,
- čeprav so napake sestavni del vsake igre, so bile te le preveč očitne, bolj značilne za mlajše kategorije kot profesionalna moštva (toda ta ugotovitev je vsakič lahko na trhlih nogah, če pogledamo napake igralca Reala Varana, v ligi prvakov, na tekmi Manchester Citty : Real Madrid, kar je prispevalo k izpadu Reala),
- Triglav ni imel v spomladanskem delu prvenstva standardnega moštva. Preveč je bilo (stalno) rotiranja. Standardno moštvo pa je dolgoročno dejavnik uspešnosti moštva,
- posebej slabo so fizično pripravljenost spomladi pokazali tuji igralci razen Milanovića, pa še ta ni bil »pravi« v začetnih tekmah,
- veliko premalo, ali pa zelo naivno so svoj delež prispevali tudi nekateri t.i. domači igralci, katerim igranje v prvi ligi mora pomeniti veliko več, kot drugim (tujim) igralcem, ki so običajno samo kratko časovno obdobje pripadni klubu,
- ničesar pa ne morem zapisati o vseh ostalih vrednotah v klubu, ki so tudi pogoj uspešnosti, vključno z relacijo trener (bivši igralec) in igralci ter o
- primerljivem nagrajevanju igralskega kadra, v primerjavi z ostalimi ligaši.
Nisem merodajen, da vse skupaj ocenjujem. Ni pa mi vseeno, saj živim na Gorenjskem in s Triglavom sem bil nekdaj tudi sodeloval, pred osamosvojitvijo Slovenije in tudi v samostojni državi Sloveniji. Ni mi žal, čeprav se z grenkobo spominjam sicer najlepših trenutkov, ko smo s povprečno starostjo 20 let premočno osvojili 1.mesto v 2.ligi in napredovali v 1.ligo. Kaj hitro so me tudi zamenjali, čeprav na domačem igrišču nismo padli niti proti Mariboru, niti proti Olimpiji. Po moji zamenjavi so takoj izgubili že prvo tekmo doma, v zimskem prestopnem roku pa pripeljali novega trenerja (iz Kopra), skoraj kompletno moštvo novih igralcev in vseeno gladko izpadli. Meni kot trenerju pa npr. ni bilo omogočeno, da bi za malo več kot 1 sendvič zadržali odličnega in izkušenega vratarja Koželja. O mojem mesečnem honorarju, ali kje smo se pripravljali za nastopanje v 1.ligi, pa v tem trenutku ne želim pisati.
Stanje v katerem se sedaj nahaja Triglav, je ugodna za določene »brezmadežne«, slaba pa za igralce, ki bodo ostali v klubu, nadaljevali z igranjem v 2.ligi in vse funkcionarje kluba, ki so bili poleg v teh trenutkih in zagotovo imeli določene vplive. Toda potrebno se je zavedati, da na igrišču odločajo igralci. O tem ni dvoma in tega svojega mnenja ne bom spremenil. Trener je tisti, ki po njegovem mnenju pošlje na igrišče najboljše (prvoligaš naj bi jih imel skoraj za dve moštvi), potem pa naj se izkažejo in dokažejo. Seveda je s trenerjem povezana tudi priprava moštva odnos z igralci in njegova sposobnost kvalitetne ocene nasprotnika (izpostaviti moram, da so bile včasih izjave glavnih v klubu preveč podcenjevalne do nasprotnikov, brez objektivne presoje dejstev oziroma slabosti svoje ekipe). Naj mi nihče ne zameri. Sam sem igral nogomet v neprimerljivem rangu z našim ligaškim tekmovanjem. Mi smo se morali dokazovati v 20 milijonski državi, v slovenski ligi je to izhodišče samo 2 milijona. To si upam zapisati. V tedanji Yu ligi nas je bilo samo 22 % domačih igralcev, v celotnem obsegu vseh igralcev Olimpije, ki so imeli vsaj 1 nastop na Yu-nivoju.
Osebno za mojo ustrezno fizično pripravo ni nikoli skrbel poseben trener. Na prvi trening po takrat daljših odmorih sem prišel skoraj vedno že 100 % pripravljen. Nogomet je igra z žogo, pri kateri mora nogometaš uporabljati kvalitetno obe nogi, glavo in prsa.
Naj bo dovolj o mojem pogledu.
Zelo sem razočaran, da je Triglav moral v kvalifikacije in da je
izpadel. Brez odstopov, brez obtoževanj in še večja angažiranost. Prav Gorica
je dokaz, da se da hitro vrniti. Težko je funkcionarjem. Veliko so naredili za
boljši imidž in organizacijo kluba, za prvoligaški nivo. Popolna mobilizacija
in več domačih fantov. So najcenejši.
(p.s. : to zadnjo vsebino
v odebeljenem tisku sem posredoval g. Miranu Šubicu, nekdanjemu
predsedniku NK Triglav. Bil je predsednik kluba, ko smo v sezoni 1997/1998
uspeli napredovati v 1.ligo in seveda predsednik, ki me je kljub drugačnim
zagotovilom uspel hitro zamenjati, čeprav bi z dvema zaporednima tekmama na
domačem igrišču, pod mojim vodstvom, zanesljivo uspeli dobiti popoln izplen in
s tem pomik na lestvici. No sovražniki kljub temu nismo postali in g.Šubicu je
uspelo prepričati, da sem se v Triglav vrnil še enkrat in imel kar lep uspeh v
dvoletnem obdobju treniranja ekipe U14-danes U15, na državnem nivoju. Veliko teh
igralcev nastopa v prvoligaških, ali drugoligaških klubih – dva tudi v sedanjem
Triglavu – Udovič in Mlakar ).
Razočaranje po izpadu je pri pravih ljubiteljih nogometa veliko. Kot sem že zapisal pa je to tudi priložnost za korak naprej in takojšnji povratek v 1.ligo. Ne bo lahko. Moštvo je potrebno ponovno prebuditi. Vsak igralec mora najprej razčistiti pri sebi, brez iluzij, da mu nastopanje v 1.ligi daje velike razvojne možnosti. Šport je eno stalno dokazovanje. To kar je bilo včeraj je ob kontinuiranem nadaljevanju potrebno pozabiti in biti z mislimi že pri naslednjem nasprotniku. Šport je garaško delo in zahteva popolno predanost. Vsaka lahko miselnost je lahko usodna, sploh pa vsako nerealno precenjevanje. Ko se tekma konča, je rezultat edino merilo.
Bojim pa se, da lahko prevlada apatija, brezmejno obtoževanje, namesto trezne presoje vseh vzrokov, ki so pripeljali do takšnega stanja. Upam si trditi, da je prav na Gorenjskem veliko »strokovnjakov«, ki jim pripada tudi moč odločanja in vpliva, pri tem pa trpi šport (trenutno nogomet).
Ker sicer ne izhajam iz Gorenjske, živim pa na Gorenjskem že veliko let, želim, da bi vse odločitve v Triglavu peljale (s polno podporo) v samo eno smer : zagotoviti si takojšen povratek v 1.ligo. To bo zahtevalo določene ukrepe :
Povečati letni proračun (sicer mi ni znano kolikšen dejansko je),
- Ustrezno (brez agentov) okrepiti igralski kader,
- Morda angažirati nekdanje igralce Triglava, ki so v drugih klubih,
- Odločno in javno izpostaviti ključne vzroke, ki so Triglav pripeljali v 2.ligo,
- Voditi odprto (strokovno) politiko kluba.
Za konec pa še to. S Triglavom nimam nič. Sem njegov simpatizer. Kupil sem sezonsko karto, za ogled tekem. V času korona krize, sem plačal dodatno (posamično) vstopnico. Če se za zabavo ukvarjam z določeno statistiko (uradni podatki NZS in drugih medijev), nisem sodelavec nobenega kluba. Moji podatki se lahko navajajo samo z mojim dovoljenjem, ali sklicevanjem na tisto, kar sem napisal. Zato seveda ni mogoče pristati na to, da bi lahko kdo drug manipuliral z mojimi mišljenji, ocenami, na pokvarjen način, ali z »rumenim« izpostavljanjem lastnih misli, na kar sem bil opozorjen in tudi preveril.
Janez Zupančič
p.s. : prispevka nisem lektoriral