TUDI MED PRAZNIKI DELOVNO

Mesec april je za nami. Vreme sicer ni bilo aprilsko, razen zadnji teden in tudi rezultatsko gledano smo razen nezasluženega poraza v Kopru na prvi tekmi v mesecu aprilu, ostale tekme zmagali. Posebno vrednost je imela zmaga v Ljubljani proti Interblocku. S to zmago smo namreč dokončno dokazali, da sodimo povsem v zgornji del lestvice, kjer pa na 1.mestu premočno kraljujejo Domžale.

 

Večkrat sem že izpostavil, da nam za najvišji domet manjka prav tipični napadalec, ki ga je sicer ta ekipa imela (Taneski-sedaj Bravo Publikum), nekaj pa nam je vedno manjkalo v odločilnih trenutkih določenih (odločilnih) tekem. Temu se drugače reče dejanska vrednost-sposobnost ekipe in od tega ni mogoče bežati.

 

Prvi, ki od tega ne beži sem sam, kot trener ekipe. Ob vseh pozitivnih trenutkih, ki so jih fantje dali tekom sedanjega skupnega dela (le od začetka te tekmovalne sezone), ni dvoma, da še marsikaj manjka. Nekaj je mogoče nadgraditi, nekatere zadeve pa žal sodijo v tisti del, ki ločuje vrhunske igralce od povprečnih.

 

Z velikim zadovoljstvom zato večkrat pogledam film o 14-letnem Messiju, ki so ga skupaj z Bojanom Krkičem v Barceloni pripravljali za današnje dni. Užitek je pogledati tudi vrhunskost in lahkotnost tekoče igre Barcelone. Vendar pa ne glede na vse znajo tudi izgubljati. Poraz pa sploh ni nobena tragedija, saj je nujen sestavni del  nogometnih iger. Nujen predvsem zaradi tega, ker se je le na napakah mogoče učiti. In ker se pri tem ne spreminja način dela in odnosa, je seveda teh napak (in tudi porazov) manj, malo. Podobno je tudi pri zmagah. Poleg zadovoljstva prispevajo še poseben odnos, usmerjen v še dodatno izboljšanje, kajti v razvoju igralcev  preprosto ni zaključka. Še posebej pa velja to za mlade igralce. Zavedati se morajo do so šele na začetku svoje poti. Več vložijo (neposredno na igrišču, saj je to edino merilo) več dolgoročno dobijo. Užaljenost, iskanje krivde pri drugih, lažni občutek osebne zadovoljitve s trenutnim-doseženim, vodi lahko samo navzdol, namesto navzgor.

 

Minuli teden je zato pomemben prav za  preverjanje kaj in koliko si želimo v tej smeri. V povprečju zasedba na treningih sicer ni bila slaba, tudi učinek na treningih ni bil slab. Vendar pa so nekateri preprosto manjkali skoraj cel teden, ali pa se na treningu samo občasno pojavili. Odšteti so seveda tisti (samo dva) z mojim (težko danim) dovoljenjem. To je problem, ki v NOGometni Akademiji ne sme postati pravilo (podobno je v času letnih dopustov). Tisti, ki res želi uspeti bo moral najti (skupaj s starši) kompromis.

 

Samo še slab mesec nas loči od konca prvenstva in zagotovo ni vseeno kako bomo končali to prvenstvo. Razvrstitev na lestvici ni toliko primarna in  pomembna, kot dejstvo, da so vsaj nekateri igralci pridobili določene sposobnosti, nujne za igranje v višji starostni kategoriji. Odveč je te sposobnosti navajati, saj se z njimi danes lahko dnevno soočamo oziroma za njih lahko dnevno dobivamo potrditev na mnogih tekmah, ki so na vpogled na TV.  Seveda bi bilo neprimerno vleči direktne primerjave, ampak pot do takšnega nogometa pa je prava. Z vztrajnim, trdim delom v vseh pogledih, nešteto ponavljanji, ki mora priti v zavest igralca, pa je ob ustreznem talentu in drugih vsaj delno prirojenih sposobnostih, ta pot vseeno malo krajša in v naših okvirih, uspešnejša.

 

Ä?aka nas torej Å¡e 5 tekem, od katerih bo že prva v mesecu maju najtežja, saj gostujemo pri drugo uvrščeni ekipi NK Bravo Publikum. Na razpolago bodo (upam) vsi igralci razen Freliha, ki ima očitno težave s podkožnim  vnetjem, potem ko si je v Ljubljani na tekmi z Interblockom precej odrgnil koleno, rana pa verjetno ni bila dobro očiščena. Pričakovati pa je, da se bo pozdravil, čeprav ni opravil nobenega treninga v preteklem tednu.

 

Kljub prazniku nadaljujemo z delom že v ponedeljek, kar pa tudi pomeni, da ritma vadbe nismo rušili, zaradi številnih prostih dni.

 

Janez Zupančič

Trener Noga Triglav U14