Kolpa se je sicer v Kranju predstavila z zelo organizirano igro, vendar pa je bilo že od 1. minute lahko ugotoviti, da se bodo predvsem branili in nas poskušali presenetiti v protinapadih. Uvodne minute zato niso bile zanimive. Tudi mi smo bili premalo odločni. Potem pa se je le obrnilo. Zadeti sicer nismo uspeli, gostje pa so prišli do prostega strela z velike razdalje in ga dobro izvedli. Močan strel pa le ni predstavljal prevelikega bremena za našega vratarja Pelka. Kmalu pa smo z zaključnim strelom Šujice tudi zasluženo povedli. Do zaključka prvega polčasa bi morali imeti že vse rešeno. Najprej je Lalovič zgrešil prazen gol iz neposredne bližine, kmalu zatem pa je še Šujica, sam pred golom dobesedno podal žogo z glavo gostujočemu vratarju, moral pa bi jo samo še podaljšati v gol.
Drugi polčas so tudi gostje poskušali nekaj več, vendar pa so bili njihovi občasni napadi že kmalu zaustavljeni in vratar Pelko praktično ni bil več neposredno ogrožen. Mi pa smo ponovno potrebovali (pre) več priložnosti za povečanje vodstva, do katerega je prišlo po lepi akciji več igralcev in ponovnim zaključkom Šujice. Zaključek 2.polčasa je bil precej podoben prvemu. V zelo kratkem času se je dvakrat znašel v lepih situacijah za povečanje rezultata Dimitrov. Obakrat je bil uspešen gostujoči vratar in tako se je tekma zaključila z našo zmago z 2:0. To pa je bila tudi šesta prvenstvena zmaga, s katero zasedamo vrh lestvice.
Odveč je izpostavljati določene druge značilnosti te tekme. Odprte ostajajo določene zadeve, ki jih bomo morali v nadaljevanju prvenstva sprotno odpravljati skozi proces vadbe (upam, da nam bo vreme še nekaj časa zdržalo). Prihajajo namreč tekme v katerih bo naš »skalp« dragocen, ne glede na to, ali bomo igrali z nasprotniki, ki samo malo zaostajajo za nami, ali pa z nasprotniki iz Gorenjske regije.
Takoj za nami sta moštvi Zagorja in Ivančne Gorice, znanci iz pretekle sezone, zelo blizu pa je tudi mlado moštvo Ilirije, s samo enim porazom ter enim neodločnim rezultatom v prvih šestih krogih.
Proti nobenemu nasprotniku se ne sme uporabiti niti malo podcenjevanja, ali opuščanja in s tega vidika moramo maksimalno izkoristiti vsak trenutek ter zadržati nivo, katerega je to moštvo sposobno. Morda so v posameznih obdobjih mogoče tihe kalkulacije v smeri nižjega, ali višjega tempa v posameznih obdobjih igre (ko tudi lahko ne gre, itd.), nikakor pa ne sme biti zadovoljstva s trenutnim minimalnim vodstvom, saj se lahko že najmanjša in povsem nepričakovana napaka krepko maščuje. Ni igranja na srečo. Zaupati je potrebno v svoje sposobnosti in na tekmi storiti samo tisto, kar sposobnosti posameznika in moštva, kot celote dovoljujejo.
S to usmeritvijo moramo začeti nov delovni teden, v katerem nas najprej čaka še pokalna tekma v Lescah, nato pa v soboto, pomembna prvenstvena tekma v Ivančni Gorici.
Moštvu se bosta ponovno priključila Ajdovec in Božičič, trenira tudi Jošt in s tem se konkurenca za začetno moštvo ponovno zelo zaostruje. Tudi to je podatek, ki lahko samo motivira vse igralce v pozitivnem smislu, brez posebnega razmišljanja o našem 100 % izplenu v prvih šestih krogih.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj