Razplet celotne zgodbe na včerajšnji nogometni tekmi bi si morda po svoje zaslužil na papirju ločeno pisanje.
Bistvo vsega pa je kljub vsemu naša prepričljiva zmaga s 4:1, kljub temu, da smo morali zadnjo tretjino tekme odigrati celo z igralcem manj. Vse čestitke fantom, ki so znali svoje prednosti v pravem trenutku in z odličnimi potezami izkoristiti, proti sicer solidnim gostom. Mi se sicer nimamo radi. No tudi čudno bi bilo, da bi imeli igralci mene (trenerja) radi, še posebej, ker imajo v teh letih nekateri že žene in otroke, drugi pa dekleta, kajti bistvo je, da imajo iz dneva v dan skupaj z menoj, vse bolj radi nogomet in da to poskušajo na najboljši možen način predstaviti na igrišču in zato so tudi izbrali Zarico.
Moral sem to zapisati, kajti vročekrvne pripombe posrednega pristaša, ali pa člana gostov so šle po koncu tekme in njihovem visokem porazu tudi v to smer.
Posredno sem na to vplival tudi sam, upravičeno in jezno. Namreč, namesto, da nasprotnika po vodstvu s 3:0 in celo igralcu manj popolnoma dotolčemo, smo si privoščili prejeti povsem nepotrebni gol in tudi delni pritisk na naš gol. Kaj vse so izpustili nekateri naši igralci, je bilo preveč, v primerjavi s prejetim golom. Ne glede na to pa je to in vse ostalo ne more pokvariti splošnega vtisa in mojih opozoril, med tednom, pred tekmo in tistih nekaj trenutkov po tekmi. Že pred tem je bilo zapisano, da nas čaka težji drugi del jesenskega dela prvenstva, zaradi številnih t.i. lokalnih derbijev. To se je včeraj pokazalo, vendar pa so fantje opozorila akceptirali in svoje delo opravili z odliko.
Nobeno opozorilo, ki se nanaša na naše nasprotnike zato ne smemo zanemariti tudi vnaprej, ne glede na to, da trenutno vsi ostali štirje Gorenjski ligaši zasedajo zadnja štiri mesta v 3.SNL-Center, z gol razliko 27:69, z 21 osvojenimi točkami. V primerjavi z nami pa to pomeni samo 6 doseženih golov več, kot mi in kar 66 več prejetih golov ter celo 3 točke manj od nas. Tukaj je mesto za mnenja, strokovne ocene in mnenja, kar pa v tem okolju težje doživiš in zato lahko samo izrazim veliko zadovoljstvo, da so to iz dneva
v dan vse bolj sposobni sprejemati naši igralci.
Prepričljivo vodstvo na lestvici pa ne pomeni, da npr. v ponedeljek pride na moje mesto tudi kdo drug, kajti ponudnikov je zagotovo vsak dan veliko, na različne načine, čeprav je takim ušlo že veliko let in zato jim priporočam, da v svojih nastopih najprej vprašajo sebe, potem pa se ukvarjajo z drugimi. Nogomet ima svoje zahteve, svoje specifičnosti, ki pa jih nekateri ne bodo in morejo nikoli spoznati, ker z dejanskim pravim nogometom sploh niso imeli opravka, med »nakladači« pa so vedno v prvi vrsti.
Niti po tej novi zmagi ni potrebe za nobeno evforijo. Minilo je novih 90 minut in posamezna obdobja tekme so pokazala, da imamo res še dovolj rezerve. Zelo zgodaj smo ostali brez Jerkoviča (poškodba gležnja, ker je nerodno »pristal«, po oviranem zračnem dvoboju z nasprotnim igralcem), kar je omogočilo več kot uspešno vrnitev Jureta Ajdovca. Zamenjali smo tudi Šubica (imel je rumeni karton) in Preradovič ga je zelo dobro nadomestil. Uspelo nam ni zamenjati Tabota z že enim rumenim kartonom, kljub temu, da je bila njegova zamenjava že pripravljena. Res nerazumljiva odločitev glavnega sodnika, saj mu podelil drugi rumeni karton in s tem izključitev, ko bi Lalovič moral že vstopiti na igrišče. Tudi to se doživi. Težko je oceniti do takrat sicer korektno sojenje glavnega sodnika in v celotni tekmi vrhunsko delo pomočnika ter tokrat tudi predstavnice lepšega spola. Ni presenetljivo, da sta oba pomočnika glavnega sodnika že na listi najboljših evropskih sodnikov-pomočnikov.
Še bolj se bomo posvetili lastnim problemom, intenzivirali vadbo, kajti pogoji za delo v mesecu oktobru so mnogo boljši, kot so bili npr. od začetka priprav dalje. Z velikim zadovoljstvom se je šlo včeraj na odlično pripravljeno igrišče, ki ga je vse do tekme pripravljal Zoki, med tekmo oziroma ob doseganju golov za naše moštvo, pa so fantje izkazovali poseben odnos do strelcev golov in zaslug za gol in to je svojevrstna podoba moštva, ki trenutno vodi na prvenstveni lestvici.
Boljše podlage za motivirano delo vnaprej ni in to je največja kvaliteta sedanjega novega (starega) moštva.
Ob zaključku tega prispevka se lahko vsaj delno opravičim samo najožjim predstavnikom gostov, pri katerih je vsaj za mene manjkal glavni akter njihove nogometne zgodbe v vseh letih (Zmago Tonejc), če so svojevrstno razumeli moje upravičene pripombe, katere sem upravičeno in na podlagi dejanskih argumentov, vsaj delno izpostavil v tem (in prejšnjem) prispevku.
Zarica bo igrala svojo igro in skupaj z vodstvom kluba, bomo tisti, ki smo ozko povezani z igriščem, poskušali dati kar največ in se v največji meri upreti poskusom destabilizacije. Nič nas ne sme presenetiti, na vse moramo biti pravočasno pripravljeni in zagotovo nas čaka tudi kakšen slab dan. Moštvo, ki ga imamo je usmerjeno v stalne izzive tako pri vadbi, kot na tekmah, zato kljub problemom s kontinuirano vadbo, trenutno doseženo, ni naključje. Ne more nas zmotiti tudi dvojni tedenski program tekem, ne iščemo opravičil, zato so nam vsiljiva »strokovna«, gostilniška mnenja tuja in to je največja prednost naših fantov, našega moštva. Dovolj dela imamo sami s seboj in premalo časa za kaj drugega, zato se bomo poskušali še bolj zabavati ob podobnih scenah, kot so bile včerajšnje, ob tem pa krepiti tisto, kar je mogoče realizirati samo na igrišču (in nikoli na jeziku). Vsa čast zato včeraj Blažu Šujici za tri dosežene gole, vendar, ko je že vse naredil za četrti gol (preigral je že vratarja), ne sme biti kolegialen do soigralca (tokrat Laloviča, ki je dosegel gol iz nedovoljenega položaja), ki je bil podajalec za njegov tretji gol, ampak mora sam doseči gol. Ni opuščanja, ko gre, saj to dviguje samozavest in samozaupanje in to je bilo potrebno včeraj še večkrat storiti, kljub prizadevnim in borbenim gostom.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj