Na najboljši način je slovenska članska reprezentanca zaključila tekmovanje v B skupine Lige narodov. Zmaga v soboto, proti takrat vodilni in neporaženi Norveški ter točka proti Švedski v gosteh, sta omogočili obstanek v B skupini – drugi kvalitetni skupini tega novega evropskega tekmovanja.

Tokrat so bili naši reprezentanti v stanju odigrati dve odlični tekmi. To bo zagotovo prispevalo k temu, da se bomo konec leta plasirani precej višje, kot smo bili (65.mesto).

Komentarjev o obeh tekmah bo še veliko, tudi različnih, predvsem pozitivnih. Zasluženo. Na kratko bom poskušal nekaj zapisati tudi sam.

Karkoli je bilo boljšega s strani obeh naših nasprotnikov, kot npr. : posest, število kotov, število strelov v okvir gola, itd., je sekundarnega pomena. Tudi morebitne naše napake, ali slabosti (so stalni del nogometne igre), so nepomembne zadeve. Mi moramo gledati našo reprezentanco z vidika doseženega in na podlagi objektivnih okoliščin. Ne bom jih našteval. Tokrat dajem v ospredje naslednje :

• obakrat smo imeli na igrišču moštvo, z organizirano, disciplinirano in agresivno igro,
• Imeli smo kljub vsemu tri izjemne posameznike na igrišču : Jan Oblak, Jaka Bijol in Benjamin Šeško,
• težko je govoriti o tem, da nas je v katerem koli obdobju tekme zmanjkalo (slabša fizična pripravljenost – vidi se, da večina fantov sedaj redno igra v tujih klubih (in Sikošek doma – zelo pozitivno presenetil),
• končno smo zaigrali z dvema napadalcema, ki imata vse potrebne sposobnosti (hitrost, tehnično znanje, taktično disciplino, usmerjenost k golu s številnimi in različnimi zaključki). Sinoči je namesto Šporarja to vlogo zelo opravil Mlakar, čeprav pri Hajduku trenutno manj igra. V tem pogledu priznanje tudi selektorju Keku, da dobitne kombinacije (proti Norveški), sinoči ni spremenil,
• odlično se nam je izšlo. Nesmiselno je razpravljati kaj bi bilo, če bi npr. zadeli gol naši nasprotniki. V pravem trenutku je bil na pravem mestu naš odlični vratar Jan Oblak. V pravem trenutku pa smo tudi dosegali gole in ZASLUŽENO OBSTALI V B SKUPINI,
• lahko smo samo navdušeni, brez pretiranih navijaških strasti. Če je vse na svojem mestu, rezultat pride sam po sebi, ali pa ga ni, če preveč filozofiramo in postavljamo meje nad realnostjo. Kakorkoli obrnemo je namreč tudi pravkar zaključeno (razen zaključnega dela najboljših) tekmovanje v ospredje postavilo tradicionalno najboljše reprezentance, s kakšnim spodrsljajem (Anglija, Nemčija in…). Svetovno prvenstvo, ki se hitro bliža pa bo dalo novo sliko – podobo, novo preštevanje. Nas na tem prvenstvu ni. Zato pa imamo dobro podlago, da se v prihodnosti približamo naslednjemu večjemu uradnemu tekmovanju (EP, SP). Ti prvenstvi štejeta precej več, kot pa tekmovanje v Ligi narodov. Ne glede na to pa moramo vsak naš uspeh šteti pozitivno. Imeli smo težko skupino in nismo izpadli, kar je tudi pomembno in kot sem že omenil dobro izhodišče za naprej.

Ob zaključku pa še tri zadeve :

1. povsem nepotrebno je ob odlični igri preveč (in skoraj stalno) prigovarjati sodnikom. Velja predvsem za Stojanovića in Verbiča. Ob njuni odlični igri to predstavlja le dodatno izgubljanje igre (pa še v večini primerov nista imela prav) in
2. razumljiva je bila sinoči evforija komentatorja tekme, ob doseženem golu mladega Šeška. Toda ob tem velja spomniti, da je v kvalifikacijah za Svetovno prvenstvo v letu 2002, natančno 10.11.22001, v 68.minuti tekme proti Romuniji, morda še lepši gol dosegel Milan Osterc. Na kultnem stadionu za Bežigradom je bil to zmagoviti gol, po vodstvu Romunov z 1:0. Na 1:1 je izenačil Ačimović (sedanji selektor U 21 reprzentance) v 41.minuti. Pa tudi podajalec Ostercu je bil skoraj s sredine igrišča prav Ačimović.

Torej, znamo zmagati, znamo doseči izjemne gole. Sinočnji Šeškov spada med takšne gole, gole, ki jih redko vidimo.

3. Benjamin Šeško je dokaz mladega igralca, ki se zelo hitro razvija v vrhunskega igralca na najvišji ravni. Zato je to dokaz, hkrati pa tudi čas in priložnost, da določeni naši trenerji v 1, ligi ne iščejo stalno alibijev v mladih igralcih in njihovi neizkušenosti. Najprej jim je treba dati več prave priložnosti (nastopi in igralni čas), odpisati pa le v primeru, če dejansko ne gre za pravi potencial. Ta politika trenerjev (ali klubskih vodstev), je preveč prisotna že od samostojnosti Slovenije naprej. Negativni trend je iz leta v leto večji. Mnogo pravega potenciala je že propadlo. Trg (ali še boljše mešetarjenje) in stalni alibiji (mladi igralci, prepozne okrepitve, neuigranost, itd.), ne morejo in ne smejo prevladati nad pravo stroko. Najboljši dokaz sta prav ti zadnji tekmi naše reprezentance in zadnji uspeh v kvalifikacijah U 19 reprezentance (tudi sinoči).

BRAVO SLOVENIJA. SLOVENIJA GRE NAPREJ.

Janez Zupančič