Za nami je odmevna zmaga v sosedskem derbiju, na odlično pripravljenem igrišču v Stražišču. Fantje so v skladu s svojimi sposobnostmi, v tekmi, ki je pomenila veliko (še več, na podlagi rezultata našega prvega zasledovalca), odigrali tekmo na pravem nivoju. Izstopali pa so posamezniki, posebej tisti v pripravi zaključka napada in z zadnjimi podajami ter tudi realizacijo. Začel je Kotnik z odlično izvedenim prostim strelom, nadaljevala in dokončala pa sta kapetan Robnik, tokrat glavni asistent in strelec 4.gola ter Božičič, strelec 2. gola in podajalec pri 4.golu. Veliko je bilo še dobrih potez, toda Sava je dokazala, da njeni spomladanski rezultati niso slučajni. Samo malo opuščanja, ležerne in tudi neodgovorne igre, slabega pokrivanja, nespremljanja svojega igralca ter ena slaba intervencija našega vratarja, je zanesljivo vodstvo s 3:0, pripeljalo po naši zaslugi, do znižanja rezultata na 3:2. Nujno je bilo treba ukrepati in z menjavami se je ponovno vzpostavilo pravo stanje na igrišču, kljub temu, da v enem primeru rezervni igralec ni odigral po pričakovanjih, predvsem je bilo preveč njegovih napačno oddanih žog. Bili smo hitrejši, prodornejši. Zadnji 4. gol, ki smo ga dosegli (ponovno naveza Božičič-Robnik), pa je bil prava nagrada vsem igralcem in tudi konec dvomov o zmagovalcu tekme.
Čeprav smo v tekmo vstopili kar oslabljeni, brez Pirca, Ajdovca, Babiča in Šubica, od katerih so zadnji trije odigrali skoraj v celoti vse dosedanje tekme (Ajdovec in Šubic vse), se to na igrišču, razen v redkih primerih, ni poznalo. Nerazumljivo je zato obnašanje in odnos v primeru, ko je bilo potrebno (skoraj že malo prepozno) opraviti nujne menjave. Igra in tudi doseženo povečanje rezultata ter stanje na igrišču, se je po znižanju domačih na 3:2, v nadaljevanju bistveno spremenila. Čeprav so bile načrtovane drugačne menjave, moram biti zadovoljen, da so ostali na igrišču tisti, ki so zagotovili miren zaključek. Namreč včerajšnja udarna naveza Božičič-Robnik, je bila (zaradi kartonov) prva predvidena za odhod iz igrišča. Izpadlo pa je odlično, v vseh smereh in tudi preselitev Ivanuše iz zadnjega levega krilnega položaja, v konico napada, je imela svoj oziroma določen koristen učinek. Pravi odziv na igrišču in tudi konkreten učinek je zato edino merilo. Riziko menjav je sicer lahko velik, vendar pa je v našem primeru, zaradi skromnega števila igralcev, nujen. Trener mora preprosto verjeti, kdo je v danem primeru in trenutku (v teku tekme) tisti člen v moštvu, ki bo lahko bolj odgovorno in uspešno realiziral zahteve v igri (glede na stanje na igrišču) in v tem je največji kapital naših igralcev. Zato ne more biti vprašanje kje in koliko bo kdo igral, ampak kako bo igral. Vse primerjave odpadejo in včeraj se je to na koncu tudi potrdilo. Tudi zato čestitke fantom, posebno pa tistim, ki so bili odločni odgovorno odigrati zadnjih 30 minut ter že doseženo v 1.polčasu zadržati v pravem stanju.
Ocenjujem, da so ob vsem morali biti zadovoljni tudi številni gledalci. Tekma je bila kakovostna zanimiva, brez kakšnih dodatkov, ki ne sodijo k športnikom vseh 90 minut. Svoje je dodala še sodniška trojka. Resnično je treba izraziti zadovoljstvo s to zmago. Slabih 15 minut drugega polčasa pa naj ostane samo, kot opomin, da je vsako minimalno popuščanje prehitro kaznovano, zato si takšnih trenutkov ne smemo privoščiti. Vse bližje smo osvojitvi 1.mesta, kar zahteva še bolj trdo delo in odgovoren odnos vsakega igralca. Ni časa, niti potrebe za drugačna pojasnila. Imamo kader s katerim lahko vedno sestavimo pravo moštvo. Včerajšnji dan je to ponovno dokazal. Zato bo učinek na igrišču in taktična disciplina, še vedno kriterij, po katerem se bo presojalo kdo in koliko časa bo na igrišču.
Drugih poti ni. S tem in na temeljih včerajšnje zmage ter vidnega učinka posameznikov, gremo naprej. Stanje po poškodbah (prejetih udarcih) se izboljšuje, s tem pa se povečuje tudi konkurenca v moštvu. Še imamo rezerve, znamo jih izkoristiti. Ne posameznik, ampak moštvo. Včeraj smo imeli moštvo, v katerem so izstopali posamezniki. Zato je zmaga proti Savi toliko slajša. Potrebno je vedeti, da je Sava z neodločenim rezultatom, najprej zaustavila doma Ivančno Gorico, prav tako je igrala neodločeno proti Zagorju, spodletelo ji je sicer proti Iliriji, kljub vodstvu z 2:0. Premagali smo kvalitetno moštvo, o tem ni dvoma in vsa naša (predvsem trenerska) izhodišča gredo lahko samo v smeri popolnega zaupanja in stabilizacije moštva, ki začne in konča tekmo (vključno z menjavami).
Teden, ki je pred nami je povsem tekmovalni. Spet nas čakata težki tekmi. Najprej zaostala v Lescah. Ta tekma v sredo bo zagotovo še težja od včerajšnje. Že v soboto prihaja v Kranj neugodno Zagorje, ki teoretično še vedno lahko upa, na prevzem pozicije, ki jo zasedamo mi. Smo pa le najbližji kvalifikacijam. Te bodo zahtevale še mnogo več in vse misli morajo biti usmerjene k čim hitrejši premostitvi tekoče tekmovalne nervoze. Zrelost in odgovornost ter sposobnost moštva, mora biti prav zaradi tega, od včerajšnje sobote dalje, vsakodnevno osredotočena k ciljem v posameznih tekmah, saj nas bo le to lahko pripeljalo do končnega cilja.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj