Najprej o nogometu. Odlična predstava naših fantov, ob veliki vročini. Kopica priložnosti (tudi domače ne smemo izpustiti, vendar so bile plod bolj nečesa drugega) iz izdelanih. Žal pa so stativa, ali pa premalo natančni udarci že mimo premaganega domačega vratarja (ali pa tudi z njegovo intervencijo), preprečili, da bi svojevrstna loterija, dobila svoj končni epilog, že v Ajdovščini.
Termin loterija v mojih prispevkih, je bil povsem utemeljeno uporabljen. V interpretaciji pa sem, zaradi spleta pretežne večine dogodkov tekom sezone, našega odnosa do nogometa in velike, velike večine sekundarnih akterjev na igrišču (prvi smo na fair play lestvici in to gotovo veliko pove o našem moštvu), skril možnost oziroma verjetnost, da se nam lahko prav tokrat zgodi kaj posebnega. In žal to se je zgodilo : od arogance, ko še začeli nismo s strani 1.pomočnika, od slepote, ko nam je skupaj z glavnim akterjem (ta bi moral prvi pravilno oceniti situacijo) ukradel pri vodstvu z 1:0 čisto situacijo za gol – Kapetan Robnik je po odlični akciji povsem sam stekel proti golu). Zakaj slepota. Zato ker bi bil do tega povsem upravičen pomočnik na drugi strani, ker mu je dejansko sonce sijalo direktno v oči. Presojanje prekrškov. Katastrofa. Kazen-izključitev našega igralca. Glavnega sodnika tukaj še malo razumem. Ampak iz aviona bi se videlo npr. očitno odrivanje z obema rokama, ali presoja (kot, gol, aut, itd.). Stalne grožnje s stranske linije, škoda besed.
Ob vsem tem, že na tem mestu. BRAVO FANTJE. Vse ste zdržali in še odlično odigrali. Tudi več kot ½ ure, z igralcem manj. Levstku ni bilo potrebno tako reagirati ob sicer spornem prekršku, vendar pa je zagotovo še kaj dodal in sledila je ekspresna izključitev. Nepotrebna, v določeni meri sicer izzvana z dogodki iz prejšnjega odstavka. Vendar v takšnih situacijah, je treba biti močnejši od vsega. Če je že bil dosojen prekršek, ni več prostora za ugovarjanje, ali celo kakšno sočno pripombo.
Kljub temu smo imeli odločitev še vedno v naših nogah. Žoga ni hotela v mrežo, ob že premaganem vratarju. Oslabljeno (samo številčno) moštvo si je to več kot zaslužilo, kajti s strani drugih se ni nič spremenilo. Če bi vsaj malo veljali kriteriji, potem izenačujočega gola ne bi bilo, saj bi lahko pomočnik v precej slabši situaciji, še enkrat slabo videl in pomahal. Ampak bi se zmotil. Pomahal bi nepravim.
Zato pa je škoda izključitve domačega igralca. Robnik je bil že v situaciji, da gre sam v gol. Sledil je nalet (za zapor), mi pa smo ostali še brez ene lepe iz izdelane priložnosti.
Iz loterijskih razlogov, smo zaradi sekundarnih vložkov (vtisa o sicer odličnem sojenju v prvenstvu, razen enega primera, to ne more pokvariti, čeprav je šlo tokrat za veliko bolj pomembno tekmo), čakati še na eno loterijo v sredo. Na tej tekmi morajo biti vse dileme razrešene. Znan mora biti končni zmagovalec in novi član 2.SNL. Vse je še odprto. O eni zadevi pa ni dvoma. Dogajanja v Ajdovščini, ki niso v funkciji nogometne igre in njenega razvoja, nas morajo samo še dodatno motivirati. Smo domačini. Športni park Zarica mora pokati po šivih, na igrišču pa prav tako. To znamo in zmoremo, to je naša dolžnost. Vse to smo pokazali že v Ajdovščini in bili sicer malo zaustavljeni. V čigavem interesu ?
Očitno krajo v 1.polčasu (brez drugih vložkov), pri našem vodstvu z 1:0, pa dovolj nazorno kaže priloženi posnetek. SRAMOTA ZA NOGOMET !
Zato, fantje, kljub temu glave gor !
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj
https://www.youtube.com/watch?v=AZItV8L-Nyk