Ni presenečenje, da sta v Lescah opravila priprave na novo tekmovalno sezono dva Turška prvoligaša, med drugim tudi Galatasaray z Drogbajem in Sneijderjem na čelu.
Ne glede na to, da so bile priprave drugega Turškega kluba zaključene šele v tem tednu in ne glede na izredne vročine, smo včeraj v Lescah odigralči tekmo na res izjemni (zeleni) nogometni površini, pri čemer pa ni nič slabše tudi pomožno igrišče.
Preprosto človek lahko samo zavida (z nogometnega vidika) tem pogojem, kar pa po svoje sploh ni presenetljivo, kajti glavno besedo imajo zagotovo znana nogometna imena, kot so Zmago Tonejc, Andrej Jožef in Aleš Dolinar (sedaj trener članskega moštva NK Lesce), skupaj z vsemi drugimi funkcionarji, med katerimi ni mogoče izpustiti očeta Zmaga Tonejca, g. Jožeta Tonejca, ki verjetno ne izpusti nobenega dogodka povezanega z nogometom v Lescah in na Gorenjskem, za svoje delo pa je prejel tudi visoko občinsko priznanje. Res, ni presenečenje. Kolikor časa že poznam g. Tonejca, ki je v Lescah zelo angažiran pri vzdrževanju nogometne infrastrukture, takšno stanje preprosto mora biti.
Na takšni površini smo imeli priložnost odigrati prijateljsko tekmo z ambicioznim domačim (Gorenjskim) ligašem. To je bila po svoje kar nagrada za nas, vendar pa z določenim grenkim priokusom, v primerjavi z razmerami pri nas.
Preprosto se moramo zamisliti, kako bomo vstopili v novo prvenstvo, iz naslednjih razlogov :
- Sanacija glavnega igrišča še vedno ni začeta. S treningi na preostalem delu pa smo to površino (ob že poškodovani in nesanirani površini), dokaj poškodovali,
- Problem ustrezne sestave moštva je bil prisoten tudi včeraj. Manjkalo je kar 5 igralcev, ki naj bi skoraj zanesljivo nosili veliko breme v novem prvenstvu in sicer : vratar Pečnik, Nazič, Babič, Marinkovič in Stanarevič ter 2 igralca iz Triglava (dvojna registracija), ki sta igrala večino tekem v pripravljalnem obdobju in
- problem slabše fizične pripravljenosti treh igralcev (dopust in poškodbe izven nogometa) : Preradovič, Bernik in Šubic (včeraj so morali igrati celo tekmo).
Del sreče (in minimalnega zadovoljstva) imamo v razpoložljivih igralcih, katerim smo včeraj morali dodati 3 igralce iz našega mladinskega moštva (4 igralci-mladinci, so tekmo začeli) . Vsi so tudi zaigrali, vključno z Ušlakarjem (že je bil igralec NK Zarice), vendar pa objektivno njim ne smemo nalagati nobenega bremena in od njih pričakovati preveč oziroma celo dodano vrednost.
Ti razlogi se že kažejo v rezultatih na pripravljalnih tekmah. V zadnjih treh tekmah z nižjeligaši smo prejeli kar 8 golov (2 x 3 in 1 x 2), kar je veliko preveč ob dejstvu, da smo mi dosegli samo 2 gola več. Kakšni so ti prejeti goli ne gre opisovati, preprosto povedano, takšnih golov ne smemo prejemati.
Tako je bilo tudi včeraj. Prosti strel na začetku tekme s precejšnje razdalje, po predhodni veliki napaki našega igralca, drugi prosti strel po 10-ih minutah v drugem polčasu in vodstvo domačinov z 2:0, pri čemer so v prvem polčasu zgrešili še 2 »zicerja« in na koncu po našem vodstvu s 3 : 2 (Šujica in Robnik- 2 x), še gol v samem zaključku tekme iz protinapada ter po težki tehnični napaki našega obrambnega igralca.
Zasluženo so domačini izenačili. Če mi že v 1.polčasu nismo znali izkoristiti priložnosti po izdelanih akcijah in lepih podajah s krilnega položaja, ali zadeti gol v čisti situaciji (igralec sam pred vratarjem, po podaji v prazen prostor), tik pred izenačujočim golom domačih, potem smo dosegli celo preveč. V obdobju 2.polčasa smo imeli na igrišču kar 7 igralcev mladinskega moštva NK Zarica, zadnjo minuto pa je moral igrišče zapustiti še Pirc, ki čuti že dalj časa bolečine v mišici in je bilo ne glede na vse smiselno, da predčasno zapusti igrišče.
Zaradi razlogov, ki so bili našteti, verjetno do začetka prvenstva ne bo mogoče odigrati nobene prijateljske tekme več, saj bo potrebno previdno delo s tistimi, ki se bodo vrnili z dopusta, še bolj pa s tistimi, ki so že od prvega dne priprav (v povprečju 6 igralcev) prisotni na treningih.
Zaradi nič kaj prijetne situacije v Triglavu (čeprav je prvenstvo še dolgo in je veliko priložnosti za izboljšanje stanja), je prisotno veliko vprašanje na kakšno pomoč sploh lahko računamo z njihove strani.
Malo smo se tudi »opekli« z že javno napovedanimi in predstavljenimi okrepitvami za novo sezono, saj se je en igralec premislil (čeprav sem od njega veliko pričakoval po prvih treningih in dveh odigranih tekmah), drugi pa je skupaj sestavil 6 treningov in niti 2 prijateljski tekmi ter je večinoma poškodovan, čeprav je na začetku pokazal svoje in za moštvo potrebne kvalitete.
Ali se bo stanje kaj izboljšalo, ali ne, je zato res veliko vprašanje ? Breme na tako skromno število igralcev bo zelo težko in ne glede na določene pozitivnosti, lahko prehitro pride do nasprotnih učinkov v igri tudi tistih igralcev, ki so trenutno vseskozi prisotni.
Število igralcev je sicer možno hitro povečati, kvaliteta igralcev (iz tega števila) pa temelj na katerem je mogoče graditi ustrezno filozofijo moštva (v nogometnem smislu).
Mi trenutno in tudi skozi celotno pripravljalno obdobje nismo še imeli te priložnosti, vedno je kdo manjkal, ob tem pa imamo preveč minusov, ki jih zaradi stalnega in nujnega spreminjanja moštva in igralcev, s prerazporeditvami na druga igralna mesta, ne moremo tudi odpraviti, v procesu treninga.
Z rezultati (pretežno pozitivnimi) v pripravljalnem obdobju se zato ne zavajam. Prvenstvo in potrebna odgovorna ter organizirana igra bosta šele pokazala pravo vrednost. Danes napaka, ali neizkoriščena priložnost ne predstavlja nič, v prvenstvu pa povsem konkretno-točkovni izkupiček. Veliko je kljub vsemu še odprtih vprašanj in s tem tudi težkih odgovorov. Ampak za enkrat moram ostati pri zatečenem stanju, čeprav nam sekundarni problemi lahko povzročijo veliko nasprotnega.
Ali bomo lahko odigrali kakšno prijateljsko tekmo na našem igrišču in opravili kakšen trening na celotnem igrišču, sta danes še dve veliki dilemi. Optimizem glede na načrtovano ni preveč objektiven, čeprav si tega vsi, ki smo povezani neposredno z igriščem, zelo želimo.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj