Pozornost našemu srečanju na gostovanju v Veržeju, je bila popolna. Vse kaže, da je bil komentar tekme na uradni spltni strani kluba objavljen, predno smo se vrnili iz Veržeja, pa čeprav je predsednik kluba g. Miro Vodan, v Veržeju z vsemi nami delil veselje po tej zmagi do našega odhoda.
Fantje so si to zaslužili. Visoka temperatura, odlični domačini, niso ovirali naših fantov v prizadevanjih, na tej tekmi, za njen uspešen zaključek. Motijo se tisti, ki razmišljajo, da NI VOLJE in ENERGIJE, da nekaj ne »štima«. Morali bi biti v Veržeju in se prepričati, da so fantje preprosto izžarevali energijo, igrali z ogromno volje in želje, dosledno uresničevali zahtevano. Bili smo tudi nekoliko mlajši, za razliko od prejšnjih tekem, samo male rošade, so bile potrebne, glede na prijateljsko tekmo s Savo med tednom in užitek je bilo gledati in spremljati naše fante, kljub temu, da je tudi od nas na klopi tekel znoj.
Malo nas je bilo. Vsi pa si zaslužijo čestitke. Ampak nekoga pa moram posebej izpostaviti. To je Nejc Križaj. Že v petek je bil skoraj »out«, zaradi bolezni in visoke temperature. V soboto pa ni prišel samo na zbor, ali pa poslal sporočilo po telefonu, da ga ne bo. Ne. Prišel je igrati, verjel je v tiste, ki so bili prisotni (skupaj 13) in odigral je vseh 90 minut, korektno, odlično, čeprav se mu je zelo poznalo, kakšno je njegovo stanje. 90 minut je ostal pokončen in s tem pomemben del zmagovite ekipe. Med drugim je bil tudi začetnik akcije iz katere smo dosegli vodilni in zmagoviti gol.
Omeniti moram tudi Mateja Pirca. Že na polovici 1. polčasa je prejel močan udarec v mišico in je šepajoč zdržal cel 1.polčas.
Moštvo je delovalo sinhrono, disciplinirano in odgovorno. Bile so prisotne tudi napake, vendar je bilo toliko več dobrih stvari, da se te napake skrijejo in so se skrile, kajti kljub določeni premoči domačih v zadnji tretjini tekme, gola niso uspeli zadeti.
Mi smo sicer imeli izjemno priložnost okrog 65. minute, saj smo po izjemni kombinaciji dosegli gol, ki je bil domnevno zaradi nedovoljene pozicije Šujice razveljavljen. Pred tem bi lahko zaključil akcijo že Kotnik, vendar je nesebično podal pred prazen gol, kjer Šujici ni bilo težko zadeti mreže. Ne samo ta razveljavljeni gol. Še je bilo obetavnih akcij, začetih od naše zadnje linije in z veliko pomoči v zvezni vrsti ter gibljivostjo obeh napadalcev. Pristop in odnos na tej tekmi, ni zahteval nobenih dodatnih svetovanj, kalkulativne in počasne igre (nepotrebnega zadrževanja igre, itd.), preprosto se je igralo, kot se mora. Slabega igralca, ali igralca, ki ne bi dal svojega deleža, ni bilo in zato se je bilo res prijetno in korektno veseliti z našimi fanti. Ti so (tako, kot je pravilno) »govorili« (=igrali) na igrišču in v tem primeru pokazali najvišjo stopnjo odnosa do kluba.
Ni mogoče tudi mimo pozitivnega vzdušja, ki so ga že na poti v Veržej, med tekmo in po tekmi pokazali naši stalni spremljevalci.
Prva naša zmaga, izjemen odnos in korektno izpolnjevanje nalog, ki ga je prikazalo tokratno moštvo, so preprosto najboljša popotnica za nadaljnje delo. Zavedati se moramo, da smo novinci, da nas v vsaki tekmi čaka težko delo, zato po takšni zmagi ne preostane nič drugega, kot stopnjevanje našega dela. To bo prineslo v daljšem obdobju samo še boljše predstave, kajti to kar so fantje včeraj pokazali na igrišču, je res vredno zaupanja. Vse špekulacije in razmišljanja, ki nimajo ustrezne podlage v vsakodnevni intenzivnosti vadbe ter potrditvi tega na vsaki tekmi, lahko in bodo pristale samo v košu za smeti.
Seveda je hkrati tudi res, da ni mogoče odločitev sprejemati na osnovi ene tekme (zmage). Vendar pa ima prav ta zmaga določeno mero potrditve že iz določenih tekem v pripravljalnem delu. Prava preizkušnja je na vrsti že v soboto. Prihaja vodilna Drava, tudi novinec v letošnji drugoligaški druščini, sicer pa dolgoletni ugleden slovenski prvoligaš. Ni presenetljivo, da so trenutno povsem na vrhu. Imajo kvalitetno, prepoznavo in izkušeno moštvo, z igralci reprezentančnega kalibra, med katerimi je najbolj znan Nastja Čeh, s katerim sem imel tudi sam opraviti na klubski ravni in v mlajših reprezentancah Slovenije. Kljub temu, da ima morda malo več let, ni nobenega dvoma za kakšnega igralca gre. Njegove poteze v organizaciji igre, podaje in izvedeni prosti streli, imajo še vedno moč, ki je lahko v vsaki tekmi na tej ravni odločilna. Mlajšim soigralcem, zato ob takšnem mentorju ni težko slediti.
Tekma proti takšnemu nasprotniku mora (in upam, da bo) pravi izziv in motiv za naše moštvo, za fante, ki so delo v Veržeju opravili z odliko. Upam tudi, da se bo lahko priključil še kakšen od poškodovanih igralcev (morda tudi še kakšen novi igralec), vendar izključno le popolnoma fizično pripravljen.
Na našega sobotnega nasprotnika imam tudi sam lepe igralske spomine in iz obstoječega arhiva pripenjam poročilo iz tekme, iz obdobja 1975-1980, v kateri sem bil sam igralec. Ta tekma je bila odigrana v takratni slovenski prvoligaški druščini.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj
