Včerajšnje slabo vreme je omogočilo sproščen ogled video posnetka druge kvalifikacijske tekme z Ajdovščino, ki je pomenilo tudi naše veliko in zasluženo slavje.
Posnetek objavljen tudi na Youtubu, je še bolj nazorno prikazal odnos, voljo in željo naših igralcev, za dokončno potrditev izjemne tekmovalne sezone, v 3.SNL-Center. Ko pa sem odprl še uradno spletno stran kluba, potem so se nehote pojavile emocije. ZARIŠKA SRCA ! DA. Moral sem pristopiti k pisanju. Vsa čast avtorju, vsa čast tudi vsej sedmi sili in fotografom, ki so ovekovečili ta lep, za klub zgodovinski dogodek. Več kot upravičeno, zasluženo (ne najdem pravih besed), je dobil svoje mesto ta zapis. V mesecu maju, odločilnem mesecu nas je ostalo res malo, ampak več, kot očitno res samo pravi in vse je doseženo, vse je pokrito, več, kot prepoznavno. Tega se ne da sestaviti z jezikom, to je bilo doseženo na igrišču :
- Nesporno in premočno osvojeno 1.mesto,
- Najboljša razlika med doseženimi in prejetimi goli,
- Najmanj prejetih golov v ligi,
- Delitev 1. mesta v Fair playu,
- 1.strelec lige je naš igralec (Blaž Šujica, kljub težki poškodbi na začetku spomladanskih priprav),
- Zmaga v kvalifikacijah z naslednikom nekdanjega prvoligaša in evroligaša (uf, kakšne pogoje za delo imajo, razen neugodne burje) in uvrstitev v 2. Slovensko nogometno ligo.
K temu moram dodati še izjemne navijače, tisto manjše število iz širšega vodstva kluba (odlično so poskrbeli tudi za naš prepoznavni imidž, tudi v zadnji tekmi) ter seveda predsednika kluba, ki je dejansko stal za nami in sprejel večino zahtevanega, predvsem pa iz meseca v mesec bolj odločno začel ločevati zlata zrna od plevela.
Potrebno se je zavedati, da so Ajdovci, naš nasprotnik v kvalifikacijah, lansko sezono igrali v enotni 3.ligi Zahod, katere člani smo bili tudi mi (končali na 2.mestu, za Tolminom). Zato so imeli v letošnji sezoni, v novi 3. ligi Zahod, zelo težke nasprotnike : Izola (evroligaš), Jadran Dekani, Brda, Tabor, s katerimi smo v pretekli sezoni izgubili kar precej pomembnih točk (z Brdi, celo vseh 6).
Torej nesporno, nadpovprečno in še kaj. Boljših temeljev za nadgradnjo, kljub kar pogosto prisotnim trenjem, tudi negodovanjem, ni. Vse je pozabljeno z zadnjo tekmo. Lagal bi, če s samo eno slabo besedo zapisal res prijeten odziv prisotnih igralcev. Jermen je tudi meni padel, užival sem. Nobeden ni manjkal, veselili smo skupaj. Res je bilo lepo. Ostal bo še en lep spomin, zmagoviti igralski komplet, do katerega smo prišli vsi, zasluženo, upravičeno.
Nekaj bi bilo narobe z menoj, če se ne bi dotaknil še tekme in vsega kar je dodatno omogočil video posnetek. Bile so tudi napake, toda mnogo, mnogo več izjemnih potez, predvsem pa pristop, ki je navdušil. Ni bilo slabega igralca na igrišču, a vendar jih moram nekaj posebej izpostaviti :
Dejan Božičič – izjemna taktična disciplina. Užitek je bilo na posnetku gledati njegovo popolno izpolnjevanje obveznosti, ki so se zaključile z vodilnim golom, našim ponovnim vodstvom ter v številnih nevarnih situacijah, katere smo ustvarili iz standardnih situacij,
Darko Babič – tako se igra, brez govorjenja, izjemni in hitri prehodi iz obrambe v napad, po odvzeti žogi,
Matej Peternelj – samo občasno, v nasprotju z zahtevami. Dosežen gol za vodstvo z 2:1, je bil nagrada moštvu in njemu za trud in odgovorno izpolnjevanje obveznosti,
Rok Dolžan – bolj motiviran, kot v ostalih tekmah, neprehoden,
Bojan Marinkovič – delal v nočni izmeni, v tekmi, zdržal, igral in se boril do zadnjih atomov moči, na sicer zanj povsem drugem igralnem mestu (ki ga je dan pred tekmo odklanjal) in
seveda vsi ostali : Ajdin Mulalič, David Ivanuša, Darko Preradovič, Bine Kotnik, Blaž Šujica, Matej Pirc, Jure Ajdovec in Lenart Vrečič-ni vstopil v igro , z nepogrešljivim deležem.
Piko na »i«, zaključek cele, tako uspešne sezone, pa je dodal kapetan
Dejan Robnik. Lepšega gola ni bilo mogoče doseči. To je bila tudi nagrada njemu za prizadevnost in odnos v celem prvenstvu.
Ta gol je bil zaključni scenarij, ene sicer težke (za trenerja) sezone, z veliko nepotrebnih stranskih vložkov. Nikoli se ne bom spremenil. Najprej trdo, odgovorno in to naporno delo (na vseh področjih temelj za zaslužek, za preživetje, razvoj in napredovanje), šele potem sproščenost in zabava.
Na Zarici se je upravičeno končalo s sproščenostjo in zabavo. Tako je prav. TO SO DOSEGLA ZARIŠKA SRCA. Vsak mora biti vesel, da je bil lahko poleg takšnega projekta, v takšni sredini, pod zelo težkimi pogoji za tekoče delo. Mi smo zmogli tudi to. Na druge se nismo ozirali. Trpeli, igrali in zmagovali. Naj se zgodba nadaljuje.
Janez Zupančič
Trener zmagovitega moštva
NK Zarica Kranj