To je bila res  prava prvenstvena tekma. 90 minut trdega boja, na vsakem delu igrišča. Odločenost, da pokažejo drugačen obraz, pozitiven odnos, že pred tekmo, je bila prenesena tudi na igrišče. Odlično moštvo Kopra, prvič v tem spomladanskem delu ni doseglo polnega izkupička. Dodaten navdih so nam dali še kadeti, ki so prvouvrščene Koprčane,  gladko premagali s 3:0.

Za takšen pristop je fantom treba samo čestitati, samo takšen odnos je prava pot, po kateri morajo stopati še z bolj odločnimi koraki. Vse drugo je samo prelaganje lastne odgovornosti na igrišču drugam, vendar učinkov takrat ni.

Danes je  na srečo in končno zadovoljstvo prevladal nogomet, v pozitivno smer so delovali predvsem tisti, s katerimi je bilo sicer veliko (sekundarnih) problemov. Glede na kvaliteto naših nasprotnikov ter našo angažiranost, je bilo v razpletu tekme pričakovati, da bodo odločali lahko samo trenutki. Gola ni uspelo doseči niti gostom, niti nam. V končni fazi je to tudi realno. Priložnosti so bile na obeh straneh, mreži pa se kljub temu nista zatresli.  

Ni pa mogoče mimo naših dveh treh napak, ki bi morda bile lahko usodne. Namreč že v 1.polčasu, po streljanem kotu gostov, je bilo preveč igralcev v vratarjevem prostoru. Posredovanje-start na žogo ni bil ustrezen, niti s strani obrambnih igralcev, niti vratarja, na srečo je dobro stal Šturm, ki je žogo odbil z golove  črte. Tik pred koncem polčasa pa smo v gneči pred našim golom  komaj rešili gol. Igralec gostov, je žogo sicer zaustavil z roko, vendar pa glavni sodnik in njegov pomočnik tega nista mogla dobro videti in zato ni bilo dosojeno ničesar, gola pa tudi ni bilo. Sodniška trojka je svoje delo opravila z odliko in trenerja sva se lahko ukvarjala samo z moštvom. Nikakor ni mogoče zameriti nedosojene roke, kajti igranje z roko je prineslo že svetovni naslov, ali pa napredovanje-uvrstitev na Svetovno prvenstvo. Zato je potrebno najprej preprečiti to se je tudi zgodilo. V 1.polčasu je potrebno omeniti dve naši lepi priložnosti, od katerih bi ena morala biti izkoriščena.

Drugi polčasi so bili v vseh dosedanjih tekmah spomladanskega dela naÅ¡i. Realno pa smo si bili danes z gosti zelo enakovredni. Pri tem pa spet ni mogoče mimo katastrofalne napake v zadnji liniji, ki na srečo ni bila usodna. Ne morem drugače zapisati, kot, da je Å¡lo ponovno za že nekajkrat videni scenarij. Ä?isto žogo je igralec vračal naÅ¡emu vratarju, ki je nepotrebno stekel iz gola (osnovno pravilo, ki sem ga že neÅ¡tetokrat prenesel vratarjema, pa je, da se ne izteka, dokler je žoga v posesti naÅ¡ega igralca). Na srečo se je žoga odkotalila mimo praznega gola, na srečo, so tudi igralci mirno nadaljevali. Ampak takÅ¡ne napake, se res ne smejo več dogajati. Ves trud, je lahko zaman.

Proti koncu tekme smo zadeli Å¡e prečko (Å krjanc). Ä?e bi bila žoga samo malenkost nižja, po sicer lepem udarcu v dolgi vratarjev kot, bi se takrat zanesljivo veselili vodstva.  

Razveseljivo je tudi to, da sta zaigrala Remškar in Marijan, čeprav je slednji izjavil, da spomladi, zaradi poškodbe sploh ne bo igral. V nekaj minutah, je pokazal, da nam res manjka, zato pričakujem v prihodnjih tekmah, še več z njegove strani. Prav tako pa tudi od Remškarja.

Zaključim lahko, da  so fantje danes res polepšali sobotno popoldne in celoten vikend. Zato odstopanj, od razgovora v četrtek ne bo. Kot trener imam odgovornost do kluba, podobno tudi igralci, predvsem tisti izhodnega letnika. S takšnim pristopom, ki so ga pokazali danes, se bo njihov učinek lahko samo stopnjeval. Ob tem pa bodo še bolj napredovali tisti, ki bodo za mladinsko moštvo igrali še eno sezono.

Poleg vsega pa še vse čestitke Galiču za rojstni dan.

 

Janez Zupančič

Trener Noga Triglav U18