Tako nekako je treba začeti oziroma povzeti dogajanje na današnji tekmi v Sežani. Seveda pa najprej zasluži pozornost nogomet in pri tem dva dogodka :
1. Prizadevnost, disciplinirana igra, taktična disciplina in še kaj, naših fantov, ki so danes iz minute nagrajevali svoj delež na igrišču, še posebej pa od 72.minute naprej, ko smo ostali še brez edinega vratarja in
2. Izjemno korektnim domačinom in domačim funkcionarjem, pa še komu iz domačih vrst, ki so dogodek v 72.minuti pravilno in korektno ocenili, tako, kot je bilo, kar pa ni nič pomagalo in na tribuno sem moral odditi še sam.
O tretjem dogodku, povezanim z 72.minuto in še kakšno sceno, pa bo mogoče kaj bolj konkretno reči, še po ogledu video posnetka.
Nogomet zaradi takšnih scen, ki smo jih doživeli v jesenskem delu prvič ne bo umrl, pa tudi NK Zarica bo igrala nogomet še naprej, ali pa vsaj poskušala igrati in to s čim manj nervoze (kot je bilo v vseh dosedanjih tekmah jesenskega dela), če bo to dovoljeno.
Vedeli smo, da nas čaka težka tekma, vedeli smo, da smo kadrovsko šibki. Ne glede na to pa se vnaprej nismo predali. Nekorektno bi bilo izpustiti veliko prizadevnost in tudi lepe priložnosti, ki so si jih ustvarili domačini. Zgrešili so tudi 11-metrovko v 72.minuti oziroma to jim je preprečil Bojič, ki je še z nekaj intervencijami v teh zadnjih dvajsetih minutah več kot odlično nadomestil izključenega Šimenca.
Tudi po izključitvi Šimenca in številčno oslabljeni, nismo ostali brez priložnosti, najlepša pa je bila tista, ki je bila na svojstven način zaustavljena (ampak ni jo zaustavil naš igralec). In to se je zgodilo tik pred koncem tekme.
Za nami je kljub nepričakovanemu scenariju uspešna jesen, zato je zadovoljstvo lahko na najvišji ravni in fantje si ne glede na vse probleme povezane z možnostmi za kontinuirano vadbo, slabšo udeležbo na treningih in s tem omejeni možnostmi intenziviranja dela, res zaslužijo vse čestitke. Nič nas ni podrlo, niti razni notranji pretresi, niti kaj drugega. Ko je bila četa najmanjša, je bila udarna in tudi današnja točka spada v ta okvir.
Ob vsem tem je lahko žal samo tistim, ki so z napačnim pristopom, napačnim razmišljanjem in poskusi prenašanja zadev v napačno smer, poskušali izbrati drugo pot. Vsak pravi igralec bi moral biti ponosen, da je ob takšnem rezultatu lahko poleg. Samo igrišče je prostor dokazovanja in skromno število fantov, ki so bili danes v Sežani (pa tudi največ skozi celotno jesen), sp povedali svoje in s tem tudi nakazali pravo pot.
Res smo presegli pričakovanja, kar pa ne pomeni nič drugega, kot, da še bolj zagnano, odgovorno in samo na podlagi lastnega znanja in sposobnosti, nadaljujemo po tej poti.
In to je tudi moja zahteva za nadaljnje delo in sodelovanje.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj