Pomembno zmago smo danes dosegli na gostovanju v Ivančni Gorici in s tem ostali blizu vrha lestvice, pred zadnjim jesenski krogom. Zaradi gradbenih del, predvsem pa zaradi slabega vremena, v Kranju zagotovo ne bi mogli igrati in zato se lahko klubu iz Ivančne Gorice zahvalimo za korektno gesto ter pristanek na zamenjavo kraja igranja tekme.
Zasluženo smo zmagali, na sicer težkem, vendar še vedno kvalitetnem igrišču nekdanjega prvoligaša, ki ima v primerjavi z nami idealne pogoje za vadbo tudi v večernem času (veliko igrišče z umetno travo). Igranje tekem (vključno z vadbo), poteka na glavnem igrišču, sodobno urejeni pa so garderobni in drugimi prostori ter pokrita tribuna.
Zaradi naše zmage smo bili v določeni meri negostoljubni. Verjetno tudi domačini niso pričakovali poraza, saj razen poraza doma v 2.krogu, poznajo samo zmage in 1 neodločen rezultat.
Začetek tekme smo podredili tej situaciji. Potrebno pa ni bilo nič drugega, kot odgovorno odigrati svoje vloge na igrišču in tako je tudi stekla igra, katere rezultat je bil naš vodilni zadetek, ki ga je iz bližine, z udarcem pod prečko in odbijanjem žoge čez gol črto dosegel Stanko. Domačini so sicer izvedli pritisk na pomočnika glavnega sodnika. Iz posnetka se sicer ne vidi najboljše, potrebno pa je verjeti našim igralcem, ki so se ogrevali in seveda tudi sodniku, ki je bil v liniji in je imel odličen pregled, zagotovo pa nobenega interesa, da odloči drugače, kot je dejansko bilo.
Seveda so po prejetem golu domačini nekoliko bolj pritisnili, ampak prave priložnosti si niso ustvarili, razen v dveh primerih. V prvem je njihov igralec odbito žogo udaril iz prve in žoga se je od prečke odbila skoraj na gol črto. Domačini so zahtevali priznanje gola. Sodniki so pravo situacijo glede na oddaljenost od našega gola (skoraj s sredine igrišča) težko ocenili. Video posnetek pa tudi ne pokaže povsem natančno, ali so se pravilno odločili (po mojem mnenju in videnju, da). V drugem primeru pa smo se slabo odzvali na odbito žogo našega vratarja, po izvedenem prostem strelu domačih z roba 16-m prostora. Domači igralec je bil hitrejši od naših in na srečo zgrešil gol.
Ta prečka domačih po strelu skoraj s sredine igrišča pa je povzročila neljub in nepotreben incident med polčasom, v garderobnih prostorih. Zakaj je dejansko prišlo do spora med kapetanom Robnikom in vratarjem Pečnikom mi ni znano, saj je bila odločitev vratarja Pečnika, da ne bo več branil že pri njemu sprejeta, ko sem vstopil v garderobo. Znana je bila moja neposredna reakcija na igrišču, po strelu domačih in ogorčen lahko ponovno napišem o nepristojni reakciji kar dveh igralcev skupaj proti meni (ni pa bil vmes vratar Pečnik, saj opozorilo s klopi, ni bilo posredovano njemu) , ko sem jih pravilno opozoril na napačno pokrivanje v sredini in dopuščanje, da je sploh do tega strela prišlo (pokrivanje na veliki razdalji in zamujanje, kar nas je že v preteklosti nekajkrat drago stalo).
Prerekanje v garderobi o potrebnem spoštovanju in verjetno še kaj pripeljalo do tega, da je moral v gol rezervni (mladinski) vratar Šimenc, mi pa smo bili še dodatno prikrajšani za eno menjavo in tako drugi strelec moštva Marinkovič ni mogel vstopiti v igro.
Res škoda, da se dogajajo takšne zadeve, pri čemer pa moram jasno izpostaviti, da se moštvo ne deli na stare in mlade, ampak na boljše in slabše, o spoštovanju in odnosu med starejšim (jaz in to celo trener tega moštva) in več, kot 2 x mlajšimi (vsi igralci moštva), pa ne želim izgubljati besed, saj sem že v preteklosti o tem dovolj pisal. Dejstvo je, da bi ob spoštovanju, ki ga imajo nekateri igralci do mene, moral prvi in že zdavnaj pobegniti.
Sorazmerno zelo kratko je v moji dolgoletni igralski in trenerski karieri obdobje v katerem se moram žal soočati z zadevami, ki so mi bile vedno tuje in nerazumljive in spadajo na nivo svojstvene osnovne vzgoje in kulture. Niti slučajno pa takšne zadeve, ali tudi občasne intrige, ne morejo škodovati meni, ampak samo igralcem-akterjem, katerim je mesto pravega dokazovanja izključno učinek na igrišču, ki je v veliki meri odvisen tudi od odnosa do vadbenega procesu, ne glede na pogoje dela. NK Zarica ima takšne pogoje, kot jih ima in namesto, da bi bili ponosni na doseženo, v primerjavi z drugimi sredinami (vmes so tudi nekdanje prvoligaške), postaja primarno vse kaj drugega, ali tudi dogodek, ki se je pripetil med polčasom, med dvema igralcema. Težko mine kakšna tekma, da se ne zgodi nekaj, kar je v nasprotju z običajno kulturo obnašanja.
Seveda sem po že opravljenem »vžigu« in stanju spora lahko odreagiral samo toliko, da sem jasno izrazil kakšne so dejansko pravice oziroma trendi obnašanja, sploh, ko si v vodstvu in vodiš igro in da delitve ne dopuščam, ne glede na vse kar se je že nabralo v ozadju, v preteklosti. V takšnem stanju, kot je bilo danes nima noben igralec pravice individualno urejati zadeve, v garderobi, mimo trenerja. V tem kontekstu sem poskušal še prepričati vratarja Pečnika, da nadaljuje z branjenjem, kar pa je odklonil.
Ob vsem tem je zato bolj pomembno, da se je drugi polčas nadaljeval podobno, kot prvi, morda z navidezno iniciativo domačih, vendar pa smo mi vodstvo z golom Šujice še povišali. Zamudili pa smo še kakšno priložnost za povečanje vodstva. Šujica je sicer dosegel gol, vendar pa je bil zaradi menda nedovoljene pozicije razveljavljen. Iz posnetka je razvidno, da je bilo drugače in mi se v primerjavi z domačimi nismo jezili ter »napadli« sodnikov, kajti vse skupaj se je zgodilo tako hitro, da tudi sodniki niso mogli drugače oceniti, glede na svoj položaj na igrišču in jim je potrebno za vse odločitve na tekmi samo čestitati. Mi smo razen tega prejeli še dva pomembna (četrta) rumena kartona in za naslednjo tekmo, zadnjo v jesenskem delu, ostajamo brez dveh igralcev (vključno s Pečnikom, če se ne bo premislil, celo brez treh).
Po našem vodstvu so domačini močno pritisnili in po predhodni naši napaki dosegli izredno lep gol, znižali vodstvo in do sodnikovega žvižga poskušali doseči vsaj neodločen rezultat. Ni jim uspelo. Zaustavili smo veliko njihovih visokih podaj v kazenski prostor in kljub dvema izpuščenima (lahkima) žogama vratarja Šimenca, uspeli preprečiti ugodnejši rezultat domačih.
Zasluženo smo zmagali v težki tekmi in zato je bil incident v garderobi res nepotreben.
Dejstvo je, da takšni odnosi in prisotna obnašanja nekaterih igralcev ne sodijo na športno prizorišče. Ampak tako pri nas pač je in zato so takšne zamere med igralci (jih ne odobravam) nepotrebne. V času tekme ne smejo vplivati na homogenost moštva ter izvajanje nalog posameznikov.
Sreča, da v soboto zaključujemo jesenski del prvenstva in da določenim »aktivnostim« pred nadaljevanjem v spomladanskem delu prvenstva, rečemo odločni ne. Z moje strani so zadeve jasne. Nikoli nisem bil odvisen samo od nogometa, še najmanj sem trenutno. Trenutni pogled na lestvico je prijeten in ni nič drugačen, kot je bil običajno v vseh letih mojega trenerskega dela, kar pomeni, da lahko moštvo deluje enotno homogeno ter v želeni smeri. Zato energije res ne mislim še vnaprej trošiti v zadeve, ki ne spadajo k športnikom nogometašem. Še manj, da bi nogometno presojanje dovolil drugim, kajti potem to res nisem več jaz in tega jaz ne bom zapravljal. Razna ozadja, ki so jih že kovali nekateri (tudi že v teku tega jesenskega dela in so mi znana), ne morejo preko mojega hrbta. Vedno namreč ostaja določen (v konkretnem primeru večji) pozitivni del igralskega kadra in s tem tudi pozitivni trend in tega se bodo morali nekateri zelo dobro zavedati, saj predobro poznajo moja razmišljanja in zahteve. Od teh pa ne odstopam, pa čeprav smo samo v 3.ligi. Tudi v včerajšnji tekmi je bilo tako, vendar pa ne želim izstopati poimensko.
Moštvo in nekateri igralci še niso rekli zadnje. Za kaj več pa je boljše danes zbrisati zadeve, ki dolgoročno ne zagotavljajo napredka, kot pa s tem nadaljevati. Prevetritev glede na zahteve in ne glede na pogoje dela, ki jih imamo, je v določenem obsegu nujna. Nogomet (in šport v celoti) je trdo in garaško delo. Jezik, pri tem zelo malo pomaga, potrebne je imeti ustrezne nogometne sposobnosti (v širšem smislu), vključno z osebnostnimi in v takšnih primerih bodo napake (in tudi porazi) običajen sestavni del medsebojnih odnosov, rezultati pa vidni tako na lestvici, kot pri napredovanju igralcev.
Več kot dovolj bo. Ukvarjajmo se z nogometom, saj ta ponuja toliko pozitivnih stvari, da se vse negativne hitro skrijejo. Kaj je lepšega, kot včerajšnja zmaga v Ivančni Gorici. In za takšne nedelje, ali sobote smo dolžni storiti še veliko več, na vseh področjih. Zato bi moral ta incident ostati kljub temu, samo v garderobi.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj