Kljub določenemu nerganju, zaradi manjšega števila igralcev, ki so danes odpotovali v Wolfsberg, na prijateljsko tekmo z domačini (prav tako, kot mi so tretjeligaši), je odigrana tekma, več kot dosegla svoj namen.
Res smo bili oslabljeni, saj je manjkalo kar 8 igralcev, od katerih sta dva odpovedala dopoldan pred odhodom, ostali pa so manjkali iz različnih razlogov.
Tekmo smo sicer izgubili v 1.polčasu (prejeti gol je bil ponovno precej »naš«), še pred tem pa smo mi dosegli gol, vendar ga sodnik ni priznal, kajti mreža se res ni zatresla, vendar pa je Božičičev strel z glavo, po podaji iz kota, po mnenju večine igralcev zanesljivo bil dosežen. Dosegli smo še 1 gol, ta pa naj bi bil razveljavljen, na intervencijo pomočnika, ki je dodobra skrojil prvi polčas te tekme. Zadeli smo še prečko, vse ostalo pa je bilo zaradi pregrobe igre težko. Ostali smo najprej brez Šujice, ki je domači igralec tako poškodoval, da je moral zapustiti igrišče. Kmalu potem smo ostali še brez Božičiča, ki je bil izključen, zaradi vračanja udarca več kot pregrobemu (enemu) domačemu igralcu, ki je bil očitno zadolžen za masaker na igrišču, saj odtise pustil na več igralcih. Na srečo je bil po 1.polčasu zamenjan, pa tudi pripombe sodniku, da je vse skupaj le malo pregrobo, so bile uspešne, saj je 2.polčas le nekoliko popustil v pristranskem sojenju.
Ostali smo res zelo zdesetkani. Igro je zaradi poškodbe že v prvem polčasu zapustil tudi Jerkovič, zato smo kar nekaj minut igrali tudi z devetimi igralci. Namesto Šujice in Jerkoviča sta že v 1.polčasu vstopila Dimitrov in Muzaferovič. Z dovoljenjem sodnika pa je igralno mesto na igrišču dobil tudi vratar kadetov Žiga Jovič. Več kot tretjino 2.polčasa smo odigrali še brez vratarja Mulaliča, saj ga je domači napadalec potem, ko mu je odlično obranil strel iz bližine poškodoval v grobem naletu na odbito žogo in tekmo smo zaključili z desetimi igralci.
In zakaj koristna preizkušnja ? Avstrijci so nam dali lekcijo iz agresivnosti (no to je bila že grobost, posebej v 1.polčasu), ter z vidika tekaških sposobnosti. Mi pa smo nasprotno prevladovali (dokler smo bili vsi) v kombinatorni igri, najvažnejše pa je to, da se je pretežna večina igralcev lahko kvalitetno in tudi prevladujoče nosila z domačini. Nekateri (npr. Pirc) so hoteli še preveč, čeprav smo bili po odhodu nekaterih iz igre res oslabljeni. To pa v tem delu priprav pomeni. Mora pa skrbeti nekatere, ki so očitno premalo (ali nič) bili aktivni v prehodnem obdobju.
Drugi polčas smo ne glede na določeno podrejenost vseeno prišli do možnosti, da izenačimo, vendar pa je manjkala tista prava moč, predrznost in tudi nepravočasna odločitev za podajo, ali zaključek v pravem trenutku.
Ob vsem skupaj so zato nepotrebni in preživeti določeni vložki, ki žal niso potrebni in so povsem zgrešeni, z vidika normalne nogometne miselnosti.
Torej več, kot koristna in tudi zadovoljiva preizkušnja. Edino, kar bi bilo slabo, sta lahko težji poškodbi Šujice in Mulaliča. V upanju, da bodo zdravniške ocene pozitivne, nadaljujemo delo. Proti takšnemu nasprotniku, kot je bil današnji je potrebno znati tudi vrniti udarce, ne pa jih samo mirno sprejemati. Res je bil kakšen prekršek (samo v 1.polčasu) za zapor (številka 26, domačih-tega igralca pa res ni bilo mogoče zgrešiti), ampak danes je bilo pač tako, zato moramo iz te tekme potegniti samo en zaključek : približati se oziroma prevladati še na tistih področjih, kjer je nasprotnik še pred nami, ne vsi, nekateri pa več kot očitno.
JanezZupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj