V razmiku treh dni smo dosegli še eno pomembno zmago proti moštvu Ajdovščine in se tako učvrstili na drugem mestu, z razliko v točkah, ki mora zadostovati za končno drugo mesto.
Prvo mesto je po včerajšnjih tekmah dokončno oddano. Zasluženo z izredno spomladansko serijo se napredovanja veselijo v Tolminu. Iskrene čestitke in uspešno nastopanje na drugoligaškem nivoju je vse, kar jim po tej seriji rezultatov lahko zaželim. Tudi obisk na domačih tekmah jim ne problem, kajti odločilno tekmo si je ogledalo več kot 500 gledalcev, kar so danes sanje tudi marsikaterega prvoligaša.
Mi se lahko samo tolažimo s tem, da smo bili v medsebojnih dvobojih uspešnejši. Ampak za kaj več, bi morali poleg spomladanske zmage (bilo je neodločeno, jeseni smo zmagali v Tolminu), storiti še na drugih segmentih znotraj ekipe in tudi z zagotavljanjem pogojev za delo, kjer se dogajajo v nasprotju s pričakovanji tudi poteze, da članska ekipa pomeni (skupaj z mladinsko in kadetsko=sočasno vsi na glavnem igrišču, zaradi rekonstrukcije pomožnega igrišča) v procesu vadbe samo toliko (oziroma glede na dejanski igralni čas), kot nekatere mlajše selekcije. To so sicer po svoje obrobne zadeve, vendar prepletene s skoraj nepopolnim poznavanjem ustaljenega tekmovalnega in vadbenega ritma.
To je bilo potrebno omeniti, predvsem v kontekstu uspeha pred katerim je člansko moštvo in ki naj bi na dolgi rok predstavljalo samo še dodatni motiv za strokovni pristop in uspešno ter prepoznavno delo z mlajšimi selekcijami.
O sami tekmi pa še naslednje. Veliko strpnosti je bilo potrebno, da smo dokončno »zlomili« žilavega nasprotnika, ki ni popuščal do zadnje minute. Zasluženo smo zmagali z 2:0, zastreljali še 11-metrovko in zapravili še kakšno izjemno priložnost (prvi polčas), ko je bilo skoraj težje zgrešiti, kot zadeti. Vreme je bilo izredno soparno, igrišče pa zelo trdo tako, da je bila kontrola žoge res otežena. Seveda tudi to tekmo ni šlo brez težav. Babič in Bernik sta bila kaznovana, Pirc se je začel ogrevati, vendar ni zmogel, Preradovič (bil je na klopi) sploh ni mogel v igro. Zdravi so bili trije mladi : dva kadeta in sicer Stojkov, ki je tekmo začel namesto Pirca, je odigral 60 minut. Zamenjal ga je še mlajši Amadej Klodian, ki je imel po lepi naši kombinaciji tudi zadnjo podajo pred gol iz katere je bil dosežen vodilni gol. Tik pred koncem in po našem vodstvu z 2:0 pa je vstopil še mladinec Muzaferovič.
Tokrat smo imeli na golu ponovno vratarja Mulaliča, ki je uspešno preprečil vse poskuse gostov za morebitno presenečenje.
Skratka. Uspešna sobota je za nami v vsakem primeru. Na koncu šteje le rezultat in tega so fantje v težkih igralnih pogojih tudi dosegli in s tem moštvo še bolj približali samemu vrhu, ki je v teh sezoni že last NK Tolmin. Upam, da bomo tako nadaljevali še v zadnjih dveh tekmah, kajti skromen igralski kader je ponovno razredčen, saj zaradi prejetih rumenih kartonov proti Ivančni Gorici ne bosta mogla nastopiti Nazič in Šujica, naš prvi strelec in tudi vodilni strelec v 3.SNL.Zahod. Vračata se sicer oba kaznovana igralca, odprto pa ostaja vprašanje zmožnosti za igranje Pirca, ki je grdo padel na dvoboju s Savo in ima morda celo poškodovano rebro ter Preradoviča, ki je poškodbo staknil na umetni travi v Trbovljah.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj