0. Uvod
Derbi je pozabljen. Slabo vreme postaja prevladujoče. Na razporedu so še trije krogi, kar pomeni 9 možnih točk. Očitno pa je, da se začenja določenih klubov oprijemati trend črne serije. Tu predvsem mislim, da na dve simpatični moštvi Aluminij in Gorico. Trenerja obeh klubov s cmokom v grlu vse večkrat zapuščata igrišče po tekmi doma, ali na gostovanju. V času nastajanja ocene tega kroga so s trenerjem Aluminija Gruborjem že prekinili pogodbo in imenovali novefa trenerja. Oskar Drobne bo poskušal negativni trend obrniti v drugo smer.
V tem tednu sta bili dve tekmi več, preloženi tekmi iz prejšnjih krogov. Ostale tekme so se končale v skladu z željami domačih, kar pa seveda ni zadovoljilo gostujoča moštva, predvsem Olimpijo in verjetno tudi Celje ter Domžale. Poraz Gorice pa je omenjen že v 1.odstavku tega prispevka.
- Ocena posameznih tekem :
1.1. Domžale : Koper 1 : 1 (0:0)
Domžale bi morale to tekmo zaključiti zmagovito. S tem bi izjemen zadetek Sikoška veljal še več. Prav privoščiti mu je treba, da je tudi zadel in s s tem potrdil vse boljše igre v moštvu Domžal.
Sicer pa je po začetnem otipavanju in previdni igri z obeh strani, v nadaljevanju iniciativa prešla povsem na strani Domžal. Nagrada je bil prav ta zadetek Sikoška, ki bo dobil svoje mesto v rubriki naj goli leta 2020. Tudi po doseženem golu je bilo vse še na strani Domžal. Goste je reševal vratar Vargić do zaključka 1.polčasa in še nekajkrat v nadaljevanju. Toda sledil je preobrat. Domžale so šle kar malo preveč nazaj in v premoči so bili Koprčani. Po prihodu Vršiča pa so tudi izenačili. Preslabo je bil pokrit Rajčević, ki je po kotu z leve strani z glavo podaljšal let žoge v dolgi levi kot vratarja Sorčana. Po tem zadetku gostje niso popustili. Priložnost je imel še Vršič, v sodnikovem podaljšku pa še Mulahusejnović, ki je slabo reagiral na podajo in zgrešil strel z glavo.
Domžale verjetno niso zadovoljne samo s točko. Zaslužili bi si tri, vendar pa jim je to zadovoljstvo preprečil gostujoči vratar.
1.2. Aluminij : Mura 1 : 2 (1:0)
Na težkem igrišču je vse kazalo, da bo Aluminij tokrat le uspel doseči kaj več. Povedli so z golom Krajnca, imeli še kakšno lepo priložnost. Z agresivno igro pa Muri niso dali preveč možnosti za izenačenje v 1.polčasu. Končali bi ga lahko celo z višjim vodstvom. V 2.polčasu je bilo Muri dovolj 15 minut, da je z agresivno igro in popolno prevlado prišla do preobrata, vodstva z 2:1, ki je bil tudi končni rezultat. Delno je bilo to realizirano s pomočjo domačih. Pri prvem golu je Grajfoner hotel biti veliki igralec na težkem igrišču in namesto, da žogo preprosto izbije (iz nevarne cone) so mu jo odvzeli in sledilo je izenačenje. Pri drugem golu Mure je Filipović odlično prodiral po levi strani. Domači igralec je imel možnost pravočasno preprečiti prodor. Sledila je podaja pred gol, kjer je odlično reagiral Cipot (domačemu obrambnemu igralcu v bližini je spodrsnilo) in sledil je lahko samo še strel na gol, kar je na takšni razdalji Cipotova sposobnost.
Seveda so potem domači poskušali vse za izenačenje rezultata. Tudi dober udarec Klepaća in prečka je bilo premalo. Aluminij je ponovno ostal praznih rok. Trener Grubor se je znašel v neugodni situaciji. Zelo prizadet je bil videti po koncu tekme in rokovanju s trenerje gostov Šimundžo.
Muro pa je ta zmaga pripeljala na začasno 1.mesto. Glede na občasna pritoževanja glede kvalitete igralne podlage, moram izpostaviti, da Muro v tej tekmi ni motilo.
1.3. Bravo : Tabor – Tekma je bila preložena
Tekma dveh nasprotnikov ki je odločala o tem kje bosta trenutno uvrščeni obe moštvi po končanem 16.krogu.
1.4. Celje : Olimpija 1 : 1 (0:1)
Od velikega zadovoljstva po zmagi nad Mariborom, žal spet manjše razočaranje. Najprej v spremembi začetnega moštva kot : npr. Caimacov na klopi, Perkovića sploh ni bil niti na klopi, čeprav je po mojem mnenju zelo dobro igral proti Mariboru. Nato pa se je zgodilo, da je bil najprej zamenjan Kvesić, nato pa še Ivanović (upravičeno, če ni mogel več igrati, zaradi poškodbe), kasneje pa še Andrejašič. Prav on je bil v tej tekmi zelo razpoložen, ni imel nobenih tekaških problemov, agresivna (včasih še preveč) igra pa je tako, ali tako njegov zaščitni znak. V igri pa je ostal Močinić, povsem nepripravljen in brez agresivnosti, ali pomoči soigralcem ter tudi Marin, ki je imel tokrat preveč več problemov v igri.
Ob že od prve minute naprej so Celjani pokazali, da so bolj spočiti in so povzročali Olimpiji veliko problemov brez konkretnega zaključka. Velika ovira pa jim je bil tudi vratar Frelih. Vse je kazalo, da se bo Olimpiji vseeno izšlo, saj je do konca tekme ostalo še malo časa. Toda Olimpijina desna stran je povsem odpovedala. Kuzmanović se je dobesedno sprehodil, znotraj kazenskega prostora vrgel iz igre še Milovića. Milović je bil večji del tekme med najboljšimi, v zračnih dvobojih vedno zmagovalec, toda če sta že pred tem nekontrolirano izpadla Fink in Korun, potem bi se moral on kot izkušeni igralec boljše postaviti, ne pa da je obrnil hrbet prodirajočemu Kuzmanoviću.
Točka je tako zasluženo ostalo v Celju. Če so že pri golu Olimpije pomagali, saj se je žoga pri nespretnem posredovanju odbila do Vombergarja, ki je prejeto podajo iz bližine spremenil v vodilni gol Olimpije.
Morebitni utrujenosti Olimpije težko pritrjujem. Če vzamem v presojo kakšno tekmo med tednom v Ligi prvakov (npr. Manchester United proti PSG) in včerajšnjo gladko zmago Manchestra na gostovanju Premier Ligi, dvomov ni. Še manj pa je dvomov, če se ozrem na NK Rijeka, ki jo vodi slovenski trener Simon Rožman. V četrtek zvečer so osvojili točko proti takrat vodilnemu v španskem prvenstvu (Real Soc), v nedeljo pa so gostovali v Splitu in tam premagali Hajduka. Dve zaporedni tekmi v gosteh, dva vrhunska kluba, skoraj popoln uspeh, razen tega pa so prepotovali še mnogo kilometrov. Sicer pa so bile tudi Domžale v času ko jih je vodil Simon Rožman tekaško na zelo visoki ravni, pa še uspešno so nastopali v evropskih tekmovanjih.
1.5. Maribor : Gorica 3 : 1 (1:1)
Najboljšo podobo te tekme oziroma podobo Gorice, ki je večji del tekme imela igralca več, je bil obraz trenerja gostov. Čeprav je večji del tekme bil aktiven in ga je preživel stoje, je po tretjem prejetem golu sključen in s skoraj solznimi očmi sedel na klop. Skoraj popolna nemoč, katastrofalne-začetniške napake nekaterih igralcev. Še bi se dalo naštevati. Ker ima v svoji karieri za seboj kar ugleden igralski pedigre, skoraj zagotovo ni mogel verjeti, kaj vse se je dogajalo z njegovim moštvom. Probleme z nogometno abecedo, verjetno ni pričakoval, ko se je odločil za Gorico. V tekmi z Mariborom in že v nekaterih prejšnjih tekmah, je bilo to več kot očitno. Če se k temu doda nujnost stalnega dokazovanja in popolnega angažiranja tistih, ki so še daleč od profesionalnega, potem je nekaj jasno. Pri Gorici ne morejo večji del garaškega dela opravljati Širok, Velikonja in Cvijanović. Lahko pa ogromno pomagajo. Vsi ostali igralci, ki so z njimi na igrišču pa bodo morali prednostno prevzeti garaško vlogo in izpolnjevati naloge na nivoju svojih dejanskih sposobnosti.
Odločil sem se, da na podlagi podrobnega ogleda te tekme, specificiram nekaj detajlov na navedeni tekmi in sicer :
- rokoborski prekrški in prejeta kartona, zaradi katerih dva igralca Gorice ne bosta smela nastopiti v naslednjem krogu. Tretji igralec Gorice pa bil lahko izključen,
- dvoboji v zraku, očitni prekrški, zaradi nepravilnega položaja roke in udarcev z roko,,
- podaje :
- preveč problematičnih namesto enostavnih in zanesljivih : v sredino med dva nasprotna igralca, soigralec pa mu niti ne pokaže namere, da želi prejeti žogo, ali pa prepozne paralelne podaje v zadnji vrsti, kar omogoča hiter pritisk nasprotnega moštva na igralca z žogo
- preveč podaj nazaj iz nasprotne polovice, kljub temu, da je dovolj prostora za igranje, ali prodor naprej.
- veliko zgrešenih podaj (s krilnega položaja pred gol, dolge in tudi kratke podaje, npr, dvojne podaje;
- gledanje v kočljivih situacijah, namesto medsebojne pomoči ,
Maribor je bil v tej tekmi premočan, tudi z igralcem manj. Zmaga ni presenečenje. Gorica je bila toliko slabša, da ni predstavljala resno grožnjo. Za ocene igralcev Maribora (ob ponovno precej spremenjeni podobi moštva), ali o kvaliteti tekme, zato ta tekma ni merilo. Gorica je bila pač preslaba in to je končni rezultat pokazal.
Nimam pa dvoma, da Matko predstavlja v Mariboru dodatno vrednost. Za standardne igralce, ki so prišli v igro kasneje pa je ostalo premalo časa, da bi se glede na vremenske razmere sploh lahko dobro zagreli.
KRATKA OCENA PRELOŽENIH TEKEM :
a/ Tabor : Celje 1 : 0 (0:0)
Celjani, čeprav brez trenerja Kosiča so pričakovali več. Vreme je bilo zelo neugodno. K temu je dodatno pripomogel še veter. Samemu tempu igre ni kaj očitati. Na težkem igrišču je prevladovala igra po zraku. Vsak udarec iz nevarne cone je predstavljal problem vratarjem. Dogajanja pred enim in drugim golom je bilo veliko, vendar pa je vse kazalo na delitev točk. S tem se niso strinjali domači in v sodnikovem podaljšku je padla odločitev. V veliki meri s celjsko pomočjo, kajti Zaletel (ponovno) je nesrečno (in nepravilno) odbil polvisoko (preje nizko) žogo direktno na noge domačemu igralcu, ki je lahko samo še zadel gol. To pa je pomenilo zmago in veliko veselje v domačih vrstah. Nove tri točke in trenutno pozicioniranje na 5.mesto, po porazu Domžal. To mesto pa bo potrjeno v primeru pozitivnega rezultata v zaostali tekmi z Bravom in seveda od osvojenih točk Domžal v nadaljevanju prvenstva.
b/ Bravo : Domžale 1 : 0 (0:0)
Tekmo v Ljubljani je odločila velika napaka vratarja Sorčana. Takšnega gola ne bi smel prejeti, kljub spolzkemu igrišču in minimalni spremembi smeri žoge iz precejšnje razdalje. Prepričan sem, da se je počutil zelo neprijetno, kajti :
- z vsako novo tekmo je prihajal vse bolj nazaj po težki poškodbi (pretres možganov),
- po prejetem golu je kljub napaki deloval zelo zanesljivo in v zaključku tekme preprečil celo višjo zmago domačih.
Domžale so se po prejetem golu dvignile, vendar pa do preobrata ni prišlo. Vratar Vekič je deloval zelo zanesljivo, Brekalo in Drkušić pa sta v zraku in po tleh bila tokrat neprehodna in tudi brez napak. Uspešno sta se prilagodila pastem zaradi spolzkega igrišča in iz igre povsem izločila Kolobarića in druge napadalce.
Morda bi Domžalam bolj pomagalo, da je nekoliko preje vstopil v igro Podlogar, ki je nepopustljiv.
S tem porazom so Domžale prekinile pozitivno serijo, po tem porazu pa morajo še na gostovanje v Mursko Soboto. Bravo je s tekmo manj na dobri poti za napredovanje na lestvici. To bo imel priložnost že na gostovanju v Kidričevem, kjer začenja z delom nov trener Oskar Drobne.
Zaključek
Še en krog v zelo slabih vremenskih razmerah, vendar pa so bila igrišča za ta čas zelo dobro pripravljena. Odstraniti je bilo treba kar visoko snežno odejo, dež pa je povzročil še dodatne probleme. Najslabše je bilo videti v Kidričevem, vendar pa je žoga vseeno gladko tekla. Razen spolzkosti, skoraj ni mogoče dati pripombe, čeprav je prevladovala rjava barva namesto zelenice. V Ljubljani tekme ni bilo mogoče igrati. Bravo in Tabor imata kar dve tekmi manj (eno igrata med seboj). Lahko se zgodi, da se bo zaradi tega razlika v spodnjem delu lestvice med klubi povečala. Gorica in Aluminij si v naslednjem krogu ne smeta privoščiti spodrsljaja, saj se bo razlika do najbližjih povečala. Do konca jesenskega dela imata še nasprotnike, ki jim bodo pri sedanji formi lahko odvzeli poln izkupiček.
Naj ob zaključku dodam še eno trditev-dokazilo o gostem ritmu tekem. NK Rijeka s trenerjem Rožmanom je v enem tednu odigrala tri tekme, od tega dve zelo uspešno v evropskem tekmovanju (Real Sociedad v gosteh – neodločeno; AZ Alkmaar doma – zmaga) in eno v prvenstvu (Hajduk v Splitu – zmaga). Bravo Simon Rožman – nič »jamranja« – nič opravičevanja).
Janez Zupančič
p.s. : prispevek ni lektoriran