0. Uvod
Spet je bil na sporedu zanimiv krog. Po nepotrebnem (moje mnenje), se je preveč zaiskrilo v Ljubljani, med Olimpijo in Taborom. Samo nekaj sekund je manjkalo do konca in sodnik bi mirno lahko zaključil tekmo. Govorilo bi se o zapravljenih priložnostih, brez obtožb. Dvomi so in res niso bili potrebni.
Posebnih presenečenj ni bilo. Pričakovalo se je, da bi lahko kaj več storila Gorica in Aluminij, pa se ni zgodilo. Tudi Mura je pričakovala več, vendar je vratar Sorčan z izjemnimi obrambami preprečil kaj več. Domžale pa so po menjavah prišle do želene točke.
Maribor je vsaj za krajše obdobje prekinil morda previsoke iluzije Kopra in ga premagal na njegovem igrišču ter slavje ob 60-letnici obogatil z zmago.
Vremenske razmere so bile ugodnejše, igralne podlage pa primerne (decembrske), brez snega.
- Ocena posameznih tekem :
1.1.Gorica : Celje 0 : 2 (0:1)
Gorica bi morala vsaj dvakrat zadeti (Colly v 1.polčasu in ponovno Colley v 2.polčasu, po vodstvu z 2:0, iz neposredne bližine. Zadeli niso, kar pa je uspelo Celjanom. Svoje so nadgradili še z enim golom v 2.polčasu ter pahnili Gorico še korak nazaj. Ni pomagala niti vrnitev Mevlje. Prejeta gola domačih velja podrobno analizirati. Se ne razlikujeta preveč od nekako že ustaljenih modelov (napak) in s tem tudi trenutne »titule« moštva z najslabšo obrambo. Pa tudi napad si deli to pozicijo s predzadnjim Aluminijem.
Težko je verjeti, da bo trener Petrić še zdržal. V prvi vrsti so se pri Gorici navadili na menjave trenerjev, drugo pa so ambicije oziroma trenerska kariera. Rezultati niso najboljša popotnica za kaj odmevnega.
Zanimivo bo ozadje. Ali odnosi znotraj kluba niso bili najboljši, ali ni bilo prave povezanosti med trenerjem in igralci, vloga najbolj izkušenih igralcev ? Tem sicer ni kaj očitati. Dali so toliko, kot so lahko oziroma kolikor so bili v stanju (fizične) pripravljenosti. Ne bo presenečenje če bo do konca jesenskega dela moštvo vodil Debenjak. Morda pa le lahko obrne ta zelo negativni trend. Igralce pozna in upam, da jim lahko določi okvir do katerega (se) lahko igrajo.
1.2. Aluminij : Bravo 1 : 1 (1:0)
Aluminij z novim trenerjem je bil na dobri poti, da le doseže tako potrebno zmago, toda Bravo je že moštvo, ki se ne predaja dokler obstajajo možnosti. Igrišče je bilo zelo težko in zahtevno. Igralo se je bolj na preskok. Oba gola sta bila dosežena po visokih podajah v kazenski prostor. Aluminij je povedel. Najvišji v kazenskem prostoru Brava je bil Uzemovič. Lepo je z glavo spustil žogo Flakus-Bosilju in ta je iz prve zadel gol. Gol Brava je bil dosežen v stilu Kidriča, ki je samo malo spremenil smer žogi po podaji z leve strani. Kljub poskusom domačih, da bi se veselili polnega uspeha je končni rezultat najpravičnejši.
1.3. Olimpija : Tabor 2 : 1 (1:0)
Praviloma v komentarjih, tudi če so poljudni ne smeš biti pristranski. Toda glede na priložnosti bi Olimpija lahko to tekmo pripeljala pozitivno do konca brez kakšnih nepotrebnih vložkov, dvomov, pomislekov.
Daleč od tega, da bi pri tem zanemaril tudi izjemne priložnosti gostov, ki so imeli prav tako možnost doseči rezultat, ki bi najbolj zadovoljil njih, od remija in morda celo do zmage. Morda del krivde za dogodek v zaključku sodnikovega podaljša pripišemo tudi njim. Rovas in Babić bi morala zadeti.
Pojavil pa se je t.i. tretji polčas (sodnikov podaljšek), v katerem so gostje ostali brez vsega. Ali sodnik tekme ni imel toliko pameti, ali razuma, da bi preprosto po kotu za Olimpijo, skoraj v izteku podaljška, enostavno odpiskal konec in vsem na najboljši način zaprl usta ter mirno pripeljal tekmo do konca. Toda »avtoriteta« sekundarnega člena v nogometni igri, se je odločila drugače. Izplen za goste najslabši. Poleg poraza še nekaj kartonov igralcem in tudi nekaterim na rezervni klopi. Je pa res tudi to, da bi sodnik malo pred tem lahko tudi dosodil 11-metrovko za Olimpijo, saj vlečenje Milovića ni bilo tako nedolžno.
Zaradi dveh lepih golov (Kvesić in Rovas), samo še na kratko o komentarju na TV, o spornih dogodkih. Strokovni komentator je bil preprost in direkten in sicer :
- že pri oviranju strela na gol Rovasa (Tabor) v 1. polčasu je šlo za oviranje znotraj kazenskega prostora (mnogi sodniki tudi v Evropi dosojajo 11-metrovke) in
- igralec Olimpije Perković je tik pred drugim golom pohodil roko vratarja gostov Renerja, kar je omogočilo , da je Milović lahko dosegel gol.
Kakšen razplet bi bil, če bi slučajno če bi v intervenciji na žogo (na tleh) vratarja gostov močno zadel v gneči v glavo ter mu povzročil npr. pretres možganov.
Zato moja kratka ocena : tokrat vloga sodnika, ne more biti izključena. Škoda, saj sicer ni sodil slabo. Oškodovanja gostov pa so odločilno posegla v razplet tekme, pa še kaznovani so bili vsi, ki sicer ne bi bili.
1.4. Koper : Maribor 1 : 2 (0:1)
Pričakovanja Kopra so bila visoka. Ocenjujem, da kljub vsemu pretiravajo. So popestritev 1.lige, toda moštvo kljub vsemu ni tako superiorno, da lahko odprto napovedujejo naslov in uvrstitev v evropska tekmovanja. To drugo bi že šlo. Zelo dobro jim kaže, saj so na 4.mestu in to je realnost, ki jo bodo morali v zimskem prestopnem roku še nadgraditi. Trenerju Srebrniču ni lahko. Pritiski so veliki prav zaradi takih ocen, ki so po svoje tudi podcenjevalne do določenih drugih moštev.
Maribor z jubilejnimi 60-leti (iskrene čestitke in še mnogo uspešnih sezon), je tokrat povsem podredil Koper in uveljavil premoč. Matko in Repas v začetni postavi je ključ do uspeha oziroma do uveljavljanja premoči takoj od začetka tekme. V pravem trenutku so tudi povedli z odličnim strelom Vrhovca (podaja Repasa). Koper je izenačil iz prostega strela. Spet se je izkazal Vršič. Takšni goli so njegova specialiteta in stalnost skozi celotno kariero. V igri mu ni bilo dopuščeno veliko. Razumljivo. Mariborčani imajo igralce, ki so sposobni onemogočiti (zmanjšati) njegove odločitve v igri. Po izenačenju so nekoliko pritisnili domači toda Repas je tik pred koncem poskrbel za zmago gostov. Prevečkrat je bila žoga slabo odbita s strani domačih. Ko pa je prišla do Repasa je ta z natančnim udarcem neubranljivo zadel.
Zaslužena zmaga Maribora. Vesel sem tudi, da se je na igrišče pri Mariboru vrnil Uskoković. Poškodbe so ga preveč ovirale, da bi se lahko v Mariboru uveljavil. Ima vse predispozicije. Zelo dobro ga poznam in sem imel kratko obdobje tudi priložnost delati z njim.
1.5. Mura : Domžale 1 : 1 (1:0)
Mura je bila v premoči že v 1.polčasu. Povedla pa je na način, ki praviloma recept za gostujoča moštva. Priložnost in doseženi gol domačih je rezultat slabe postavitve zadnjih igralcev, ko so Domžale izvajale prosti strel. Muraši so žogo odbili. Drugo žogo je dobil igralec Mure. Kar 4 igralci Domžal so bili statisti in sledil je hiter protinapad z globinsko podajo Koutru, ki je pritekel iz zadnje linije. Skoraj iz polovice igrišča, ga ni mogeč ujeti mladi Urbančič. Sorčan je bil ob strelu nemočen.
Premoč kljub mnogim priložnostim Mura ni mogla realizirati. Blestel je vratar Sorčan in s tem potrdil, da gre za odličnega vratarja, ne glede na veliko napako v preteklem krogu. Užitek je bilo spremljati njegove številne intervencije. Te je mogoče primerjati s tistimi v moštvu Gorice, pred njegovo poškodbo v Stožicah. Potrebno je izpostaviti, da se je takrat res prehitro vrnil gol, delal napake in kar uživali so nekateri, ki so ga hoteli očrniti ter zmanjšati njegove kvalitete. Zato mu iskreno želim, da s takšnimi obrambami v dresu Domžal nadaljuje. Mora pa še dodati malo več glasne komunikacije-opozoril soigralcem, zmanjšati tveganja pri podajah, ko nasprotno moštvo oblega njegov gol, še bolj agresivno in odločno delovati v njegovem prostoru (5-m) ter celotnem kazenskem prostoru.
Domžale so uspele zadeti in to velja največ. Menjave so prinesle preobrat z vidika učinkovitosti. Žinič je rutinirano in agresivno preigral mladega Mariča, Kolobarić pa je v bližini gola odlično reagiral in preprečil Muri osvojitev polnega izkupička.
Statistično je bilo vse na strani Mure, razen posesti (neodločeno) in kotov (eden več kot Mura). To pa pomeni, da so Domžale odpovedale le pri strelih na gol.
Odgovor oziroma interpretacija statističnih podatkov z moje strani pa je enostavna. Mura je šele na 5. mestu po učinkovitosti. Ta njihov problem sem že izpostavil v enem od prejšnjih prispevkov. Zadeti gol je kvaliteta (sposobnost), bistvena, najbolj pomembna. Domžale so kljub devetim točkam manj, bolj učinkovite.
Sami tekmi pa ni kaj pripomniti. Od prve do zadnje minute se je dogajalo. Zanimiva tekma.
Zaključek
Vse bolj se približuje konec jesenske sezone. Igralna podlaga bo vse slabša še posebej Šiški, Fazaneriji in Sežani. To je potrebno vzeti v zakup in prvenstvo kljub koroni pripeljati do konca. Tudi strokovne argumentacije o aerosolnem prenašanju (virus naj bi obstal v zraku) tega virusa ter igranju brez mask, ob stalnih medsebojnih kontaktih in…., niso mogli do živega nogometašem (razen kakšnega pozitivnega mesta). To je zmaga nogometa in tako naj se tudi nadaljuje. Vse to pa tudi nakazuje, da bi bili lahko v omejenem obsegu prisotni tudi gledalci, ob upoštevanju ukrepov, ki veljajo za odprte površine, kar nogometne površine in tribune so. Organiziran vstop v notranjost naj bo z masko, da se odpravijo vse morebitne možnosti okužbe (?). Upam in pričakujem, da bo NZS v sodelovanju s stroko (interdisciplinarno : zdravstveno in športno) uspela to doseči. Sicer pa moramo biti optimisti. Ob minimalnem upoštevanju osnovnih zahtev, (brez sankcioniranja), mora ta virus izginiti.
Janez Zupančič
p.s. : prispevek ni lektoriran