0. Uvod
Zelo pomembne tekme med tednom in tudi zelo pomembno obdobje. Pričakovanje, da se bo s sproščanjem ukrepov proti koroni, končno začelo vračanje gledalcev na stadione, v okviru oziroma primerljivo z drugimi ukrepi, predvsem pa glede na zaprte prostore. Končni rezultat. Šok. Še od tistih sto se je (neverjetno) to število zmanjšalo na deset. Velika škoda se je zgodila športu in nogometu že do sedaj. To je bila lepa priložnost, da se športu vsaj nekaj malega vrne. Toda. Poleg neselektivnosti, nesmiselnosti, neprimerljivosti, itd., je res težko razumeti tako nerazumne odločitve, za dogajanja na svežem zraku. Končno je prišla tudi ocena iz Nemčije o nesmiselnosti (npr. nošenja mask v naravi, ali pri sproščeni rekreativni in drugi dejavnosti v naravi), pri nas pa še bolj zapiramo. Škoda za nogomet (šport). Vsak stadion bi bil lahko do konca sezone zaseden minimalno do ene tretjine. Vhodov imajo stadioni dovolj, klubi pa bi bili pripravljeni storiti vse, da je vse na svojem mestu in tudi vsak gledalec na pravem mestu, z upoštevanjem varne razdalje.
Škoda, katastrofa, nerazumljiva napaka. Upam, da bo hitro popravljena in bo slavje za naslov državnega prvaka v nogometu podprto z gledalci. Klubi, predvsem pa NZS morajo biti odločnejši. Čakati na nekaj, da bo dano je izguba časa. Pisanje, ali neko soglašanje pa strel v prazno. Kje je tu dejanska stroka ?
Malo sem zašel. Še en pomemben krog je bil igran med tednom. Rezultati so bili nekaterim v veliko zadovoljstvo, nekatere pa so pahnili nazaj (lahko bi zapisal tudi v kruto realnost) in zato bo zanimivo do konca. Ko pa se bo predstavilo realno sliko (z vidika letnih proračunov in tudi organiziranosti), pa je slika na dolgi rok povsem čista. Vse se vrti v nekem ožjem krogu, z občasnimi presenečenji. In če se bo znalo iz tega potegniti realna razmerja in odnose, bomo lahko kakovostno okrepili slovenski nogomet. Tisti, ki so stalni za Evropo tega ne bodo izpustili. Nogometni trg lahko vzpostavimo znotraj in v okviru realnosti ter korektnih odnosov (ne kupovanja mimo dogovorov s klubi), bo lahko vse več domačih mladih igralcev dobilo priložnost za napredovanje (in igranje) v najvišjem rangu, najboljši pa bodo tudi postali tarče tujih klubov. Pri športu moraš biti tudi s srcem, z željo po napredovanju. Če si pravi, denar pride sam. Pri nas sicer nekaj manj, kot v tujini, zato pa tekmovalni razvoj (stalno igranje) ni ogrožen. To pa je bistvo športa. Vsak ne more biti Messi, Ronaldo, ali Mbape, niti Oblak, ali Iličić, lahko pa vseeno postane nekaj več, če je njegov talent podprt z garanjem in garanjem. Današnja situacija žal zaradi vsega kar se dogaja, vse bolj vodi v smer, da bo potrebno za kvaliteten slovenski nogomet začeti znova oziroma drugače – iz osnove. Tako, kot za številne trenerje ni prostora tako postaja tudi prostor (kvalitetni) za številne nogometaše vse ožji.
Za konec : sem optimist. Pričakujem, da bo pri ukrepih nekaj le vrnjeno športu in s tem tudi nogometu.
- Ocena posameznih tekem
- Celje : Aluminij 0 : 1 (0:0)
Aluminiju je tokrat potrebno samo čestitati. Strpno, organizirano in z maksimalno borbenostjo zbirajo točke. Tokrat so bile zelo pomembne. V hrbet jim gleda celo aktualni državni prvak, ki po zamenjavi trenerja Kosiča (in tudi kakšnem odhodu igralcev) tone vse nižje. Zaslužen za uspeh Aluminija pa je tudi trener Drobne, saj »igra« vseh 90 minut s svojimi igralci. Aluminij nima več tako »močnega« moštva, kot ga je imel. Zato pa ima ekipo, ki gara vseh 90 minut in odgovorno izpolnjuje naloge na igrišču. Seveda še niso povsem na zeleni veji, vendar pa dvomim, da bodo začeli popuščati v zadnjih odločilnih krogih.
- Maribor : Domžale 1 : 3 (0:3)
To je bila popolna demontaža Maribora. Ne glede na začetne priložnosti in izjemne obrambe Ajdina (to zna, če je popolnoma skoncentriran), so se Domžale predstavile v Mariboru z igro v kateri so vsi igralci sposobni v pravem trenutku potegniti pravo potezo. Včeraj so nekateri poskušali celo pretiravati (npr. nepopustljivi Klemenčič). Pa se je tudi njemu povsem izšlo. Bil je neprehoden, hkrati pa zaslužen tudi za 11-metrovko in vodstvo s 3:0. Zakaj o Klemenčiču ?. Predobro ga poznam (kot tudi Ajdina), dolgo časa je bil odsoten zaradi težke poškodbe in odlično se vrača. Toda čestitke vsem. Težko bi bilo včeraj najti povprečnega v ekipi. Vsak je oddelal svoje in Mariboru res ni bilo lahko. Tista (jalova) premoč v drugem polčasu je povsem razumljiva, kajti Domžalam se za kaj več res ni bilo treba naprezati. O Mariboru ne bi. Daleč od evropske, ali hitre igre.
Res je tudi, da bi morda tekma dobila drugi potek, če bi Maribor prvi zadel. Ni. In zato, DOMŽALE – ODLIČNO.
- Tabor : Mura 3 : 1 (1:1)
Mura je imela pred tekmo odlično izhodišče za izboljšanje položaja na lestvici. Prišla je tudi v vodstvo, ki pa so ga domači hitro izničili. Vendar pa je bilo to vse, ali največ s strani Mure, v primerjavi z domačini. Iz minute v minute se je to vse bolj poznalo. Takoj po začetku drugega polčasa pa je prišlo še do neodgovorne poteze Lovrića, ki si je (morda tudi prestrogo in na pripombo četrtega sodnika) prislužil drugi rumeni karton in s tem izključitev. Kljub temu pa je Mura kar dolgo držala točko. Zadnjih deset minut pa so poleg 11-metrovke, prejeli še 1 gol in na koncu gladko izgubili. Tabor je bil boljši, agresivnejši, tudi učinkovit. Tokrat je Mura prikazala premalo. Domžale se ji hitro približujejo. Tako slabih oziroma slabših predstav si ne bodo smeli več privoščiti. Trenutno jim ne gre. Od njihove zadnje zmage je minilo kar precej časa. Škriplje v napadu, v obrambi pa se pojavljajo napake, zato se točkovni izkupiček slabša.
- Olimpija : Koper 6 : 2 (3:1)
Odlično izhodišče pred to tekmo je imela Olimpija. Ostalo ni samo pri tem. Več kot zasluženo so popolnoma potolkli Koper. Gostje so pred tekmo sicer najavili možnost tudi zmagati. Ostalo je le pri želji, čeprav so tudi povedli z 1:0. Hitro pa se je Olimpija vrnila v igro. S samo igro in tudi pomočjo gostov, ki so že v prvem polčasu kar dvakrat prispevali svoj delež. Dva avtogola sta za moštvo, kot je Koper preveč. Oba pa sta tudi rezultat slabih reakcij v njihovi zadnji vrsti. Zelo neuspešni so bili gostje v prekinitvah. Tistega osnovnega, biti ob igralcu (zadolžitev) in pravilno reagirati glede na let žoge, je za Koprčane tokrat predstavljalo preveč. Ni presenetljivo, da je z lahkoto zadel z glavo tudi Delamea-Mlinar. Koprčani so samo gledali. Drugi polčas je bil podoben. Če si je Olimpija samo zaželela je dosegla gol. Res, da je še enega tudi prejela, kar pa ne spremeni končnega vtisa. Olimpija trenutno le veliko več igra od ostalih, zato je zasluženo povsem sama na vrhu. Kar čudež se mora zgoditi, da ne bi osvojila naslov državnega prvaka. Sposobni so stopiti v pravem trenutku nazaj, ustrezno zgostiti prostor in onemogočiti nasprotniku razvoj igre. Pri tem po prejeti žogi tako hitro udariti naprej, da je za nasprotna moštva možnost preprečevanja hitrega napada zelo majhna. Ne verjamem, da si bodo v preostalih tekmah privoščili opuščanja. Sposobni so zaigrati še bolj odgovorno in na rezultat. Igralski kader je dovolj širok. Nekateri mlajši postajajo vse bolj nezamenljivi del moštva.
- Gorica : Bravo 3 : 2 (1:1)
Presenečenje. Kaj drugega je težko zapisati. Očitno bodo Goričani še kakšno moštvo poskušali osiromašiti točk in to je z njihove strani zelo korektno. Zapisano je že bilo, da imajo do konca prvenstva idealno priložnost sestaviti ogrodje moštva, ki bo prednostno v drugoligaškem tekmovanju. S tem bodo storili največ. Objektivno možnosti za obstanek v ligi nimajo. Velika škoda za to goriško območje pa bi bilo, da njihov izpad povzroči tudi konec kvalitetnega nogometa pri nekdanjih državnih prvakih. Dovolj imajo kadra na tem območju. Treba jim je dati priložnost in vrniti goriškemu nogometu tisto dušo, kot je bila še v času Pinija in veliko let v času Srebrnića. Gorica lahko v tem pogledu in s ponovno začasno vrnitvijo v 2.ligo, veliko prispeva k tistim osnovnim izhodiščem, ki na dolgi rok lahko (glede na ekonomski potencial in možnosti) prinesejo slovenskemu nogometu največ.
Zaključek
Olimpija se vse bolj bliža naslovu državnega prvaka. Verjamem, da bo to tudi dosegla in to celo z moštvom, od katerega skeptiki tega niso pričakovali. Kader, ki še lahko napreduje predstavlja velik izziv ostalim. Na igrišču to najboljše prikazujejo in s tem v veliki meri negirajo umetno dvigovanje takšnih, ali drugačnih kvalitet. Podobno je tudi z Domžalami, ki se vse bolj dvigujejo skoraj iz (začasnega) dna.
Ob tem je vedno potreben kvaliteten in vedno v samem vrhu tudi Maribor. Napake, ki so prisotne v igri pri njih bodo morali odkrito analizirati. Nesprejemljivo je za Maribor, da se pojavlja vprašanje motiviranosti in uspešnosti na treningih ter velika odpoved v predstavah za točke. Včasih se je igralcem, ki so blesteli na treningih, na tekmah pa odpovedali, dalo preprosto ime »trening« igralci. Toda v Maribor že zaradi bogate preteklosti ne dvomim.
Janez Zupančič
p.s. : prispevek ni lektoriran