0. Uvod
Tretji krog je že prinesel prve spremembe med trenerji. Camoranesi se je iz Sežane preselil v Maribor, v Sežano pa se je iz klopi mladinskega moštva Olimpije preselil Goran Stanković. Oba sta uspešno začela v novih klubih. Po tem krogu sta med tednom sledila še dva evropska nastopa (Olimpija in Mura). Splačalo se je malo počakati s komentarjem-oceno tega kroga, kajti v Ljubljani sta se srečala Olimpija in Mura in se razšla z neodločenim rezultatom. Koliko je bil ta realen, več v komentarju tekme.
Ta krog je prinesel še eno trenersko žrtev. Borivoje Lučić, ki ima zagotovo veliko zaslug za povratek Gorice v 1.ligo, se je moral posloviti. Preveč je dogajanja na tem področju. To zagotovo ni pot k stabilizaciji nogometa, še manj pa k njegovemu pravemu razvoju in uveljavljanju domačih mladih igralcev.
- Ocena posameznih tekem
- Maribor : Bravo 4 : 1 (3:0)
Ustrezna postavitev na igrišču (ob nespornih sposobnostih igralcev) je eden od temeljnih dejavnikov v igri posameznika in moštva. To je bilo videti v Mariboru, ob prvem vodenju prvenstvene tekme novega trenerja Camoranesija. Maribor je imel v fazi napada postavljena takoj dva napadalca (prevladovali so trije : Matko, Mešanovič, in Tavares, za njima), v obrambi so dovolj organizirano in enotno delovali štirje, v zvezni vrsti pa so bili ob tako organizirani igri vedno najmanj trije (Cretu, Derviševič in Požeg-Vancaš). To je bilo dovolj, da so lahko zaustavili poletni Bravo in na koncu visoko zmagali. Ni važno kako in kdaj so zadeli. Vsi trije goli v prvem polčasu so bili dovolj za zmago, čeprav je Bravu najprej uspelo znižati rezultat, vendar pa so hitro zatem prejeli še četrti gol.
Kljub premoči Brava v prvih tridesetih minutah (in tudi priložnostim) so Mariborčani uspeli popolnoma onemogočiti igri Brava po krilnih položajih. Milec in Klinar sta tokrat veliko več delala v obrambi in skoraj povsem zaprla ta prostor, v sredini obrambe pa sta visoka Mitrović in Koblar tudi prevladovala v igri z glavo.
Res pa je tudi, da je zmaga kar malo previsoka, saj je bilo od igre Maribora premalo. Verjetno bo prišlo tudi to. Začetno moštvo je bilo precej spremenjeno, v primerjavi s pričakovanji. To pa v določenem smislu in ob daljši prisotnosti trenerja Camoranesija zagotavlja tudi več igre, predvsem pa hitrosti v igri, ki je bila za Maribor še na prenizki ravni.
Bravu bi verjetno uspeh in trenutni obstanek povsem na vrhu predstavljal lahko določeno breme. Ni pa dvoma, da je moštvo v kvalitetnem smislu nekoliko oslabljeno. Toda tako kot lahko igrajo, bodo znali tudi to vrzel zapolniti. Nekateri bi že sedaj z enostavnejšo igro (in hitrejšo podajo) lahko dali še več.
- Celje : Domžale 1 : 2 (0:2)
Prvakom iz pravkar minule tekmovalne sezone očitno na startu v novo sezono ne gre. Dva poraza na domačem igrišču in remi na gostovanju sta premalo. Potrebno se bo hitro spustiti na realni nivo. Niso namreč prisotne tako velike razlike med moštvi v 1.SNL, da bi se dalo preveč opuščati. Dvomim, da bi nekateri igralci Celja še slavili naslov prvaka. Tudi odsotnost Vizingerja, ki je odšel v tujino, ne sme biti razlog za neuspehe, čeprav je ta igralec bil najboljši strelec tudi zelo dober asistent in je v pretekli sezoni manjkal samo na eni tekmi.
V klubu so imeli tudi določene pretrese, vendar pa to na stanje na igrišču ne bi smelo vplivati. Dejstvo pa je, da so določeni igralci lahko tudi preutrujeni, kajti za takšen tempo nimajo dolgoletne podlage.
Zmagi Domžal v tem dvoboju ne gre oporekati. Ustrezno so se postavili na igrišču in strpno prišli do priložnosti ter dveh golov prednosti že v prvem polčasu. Potek tekme v drugem polčasu in znižanje rezultata, bi se Domžalam lahko obrnilo v negativno smer. Imeli so lepe priložnosti za zanesljivo zmago. Toda Celjani tokrat proti zelo borbenim gostom niso uspeli več zadeti. Zasluženo gredo točke v Domžale.
Moram pa izpostaviti Ibričića. Res se ne sme zgoditi, da preteče več, kot kakšen mlajši igralec (morda me uradne meritve demantirajo), toda tako je bilo videti na ekranu. Nasprotno pa nekateri preveč komplicirajo in »davijo« žogo, namesto, da bi preprosto odigrali prostemu igralcu in se mu ponovno ponudili za igro. Toda to bo trener Djuranovič znal odpraviti in z vse bolj mladim moštvom bodo Domžale lahko začele pot navzgor, na pozicije, ki so bile njihove v nekaj zadnjih sezonah.
Navdušil pa me je tudi Kolobarić. Resnično zna iskati prazen prostor (se ustrezno odkrivati) in ob stalnem igranju bo svoje sposobnosti lahko samo še nadgradil. Verjetno pa bo moral sam poskrbeti, da bo lahko aktiven (in koristen) vseh 90 minut.
- Tabor : Aluminij 3 : 1 (1:0)
Tabor je po odhodu uspešnega trenerja Camoranesija v Maribor, moral iskati novega trenerja in ga našel kar blizu. Goran Stanković trener mladincev Olimpije, se je odločil ponovno preizkusiti v članskem moštvu. Možnost vodenja moštva v mladinski konkurenci tudi v evropskih tekmovanjih, ni bila konkurenčna prvoligaškemu izzivu. Ta pa je bil uspešen, več kot uspešen, kajti Tabor je z igralcem manj gladko premagal Aluminij. Aluminiju je sicer uspelo v zadnjem delu tekme znižati rezultat na 2:1, toda domači so z organizirano in agresivno igro preprečili vse napade gostov in tik pred koncem tekme uspeli še enkrat zadeti.
Aluminij je v primerjavi z lansko sezono kar preveč oslabljen. Z odvzemom še dveh točk, ob tem ko niso hoteli igrati tekme 1.kroga v Mariboru, so trenutno povsem na dnu. Ker gre za simpatično moštvo, se jim lahko samo zaželi, da čim hitreje uspejo strniti vrste in morda ponovno posegati tudi v zgornji del lestvice. Padec pa prekinitvi prvenstva zaradi koronavirusa se namreč nadaljuje.
- Gorica : Koper (1:1)
Še ena tekma v kateri je zmago doseglo moštvo, ki je večji del tekme igralo z igralcem manj. Takrat je bil rezultat še vedno 0:0. Domači so to prednost izkoristili in tudi povedli z 1:0, toda Koprčanom je uspelo še pred zaključkom 1.polčasa izenačiti. Glede na razmerje moči, je bilo pričakovati, da bo Gorica v drugem polčasu znala to izkoristiti. Zgodilo pa se je nasprotno. Koper je že v 65. Minuti prišel do visokega vodstva 4:1. Igra Gorice kljub določeni, vendar jalovi premoči ni uspevalo ničesar in Koper je povsem zasluženo slavil. Zanimivo s te tekme pa je tudi to, da (Domžalčan) Žužek v vrstah Kopra dosega gole za oba moštva. Dvakrat je zatresel mrežo Gorice, na koncu pa tudi lastno mrežo. Po treh krogih je celo prvi strelec lige.
Gorici se ob takšnem nadaljevanju prvenstva ne piše dobro. Nimajo še nobene točke, sicer tekmo manj (z Olimpijo v Ljubljani) in so trenutno daleč od nekdanje zelo uspešne Gorice.
Ta poraz je prinesel tudi velike spremembe v strokovnem delu kluba. Poleg trenerja Lučića, ki so ga zamenjali, je najprej odšel športni direktor Burgič, za njim pa še tehnični direktor Matej Mavrič.
- Olimpija : Mura 0 : 0 (0:0)
Tekma se je končala z nepopularnim rezultatom. Priložnosti pa je bilo dovolj, predvsem s strani Mure. Takšne neizkoriščene priložnosti največkrat prinesejo drugačen rezultat in to bi se na zadnji tekmi 3.kroga lahko tudi zgodilo, po 80.minuti, ko je Olimpija izpeljala lepo akcijo, vendar brez zaključka, ki se je ponujal ob pravi in pravočasni podaji in sodelovanju med tremi igralci.
Mura je večji del tekme prevladovala, toda, če ni znala izkoristiti tako lepih priložnosti (tudi po nekaj hitrih in šolskih akcijah), je največ kriva sama. Ocena njene igre pa je v celoti lahko samo pozitivna. Določeni dvomi in pomisleki, ki so se pojavili na tribuni v ožjem krogu (omejeno število veteranov Olimpije smo bili povabljeni na to tekmo s strani kluba, kar je zelo pohvalno), so dobili končno oceno po evropskih nastopih. Mura je doma suvereno s 3:0 premagala dansko moštvo Aarhus, medtem ko se je Olimpija morala na domačem igrišču posloviti od tega tekmovanja, z objektivno slabšim moštvom (kot Aarhus) Zrinjski iz Mostarja. To je ponovno veliki udarec za klub, kajti daljše »bivanje« v Evropi pomeni tudi več finančnih sredstev, ki jih Olimpija potrebuje.
Zaključek.
Trije krogi, tri trenerske spremembe, kar je preveč za začetek prvenstva. Vendar nogometno dogajanje je pestro. Strpnosti, ali dolgoročnega delovanja ni (vsa čast izjemam). Gradi se bolj na nakupih, kot pa na strpnem delu in določenem zaupanju. Vmes so zagotovo še drugi interesi. Vse je lahko sicer pokrito. Pokrito pa le z rezultati, ustrezno igralsko strukturo (noben trener ne bi smel sprejeti vsiljevanje določenega kadra), kajti stalno »mešetarjenje« z igralskim kadrom, na dolgi rok prinaša samo negotovost in nezanesljivost ter pomanjkanje samozavesti posameznih igralcev. Posamezniki (11 v prvi postavi) pa tvorijo celoto (moštvo). Če igralec začuti, da je na stalnem prepihu, se začne dogajati tudi njemu. Namesto, da napreduje, se v veliki meri podredi prisotni stihiji, sčasoma postane lahko tudi nenadejani problem.
Dovolj. Prihaja 4.krog in tudi določene tekme, ki bodo zanimive. VMES PA BOSTA TUDI DVA NAŠA VRHUNSKA KOLESARJA SKORAJ ZANESLJIVO JUTRI DRUŽNO ZAPELJALA V KOLESARKI PARIZ, NA VODILNIH POZICIJAH (preživeti je potrebno še današnji kronometer). TEŽKO JE KARKOLI DVOMITI. ROGLIČ in POGAČAR STA RES SVETOVNA ŠAMPIONA. ŽE KAR VNAPREJ JIMA ČESTITAM. TO JE NEPREDSTAVLJIVO, AMPAK JE REALNO. SAMA STA TO DOKAZALA V IZJEMNI (SVETOVNI) KONKURENCI.
Janez Zupančič
p.s. : prispevek ni lektoriran